Avg 26

Zveza Sožitje ima v Mengšu stavbo imenovano ‘Naša hiša’, v kateri prebivajo OMDR1.  Danes sem imela popoldne prosto, zato sem jih presenetila z obiskom.

Že pred vhodom sem bila deležna čudovitega sprejema v znamenju nasmehov in objemov. Sedla sem k njim in začela se je debata. Izvedela sem, da redni klici že nekaj dni (1x zazvoni in prekine) le niso znak, da bi si nakopala sovražnike, vendar mi je Andreja le hotela dati svojo telefonsko številko. Njen dragi ji je predlagal, naj me pokliče. O tem da mora počakati da se javim, pa nista govorila. Sedaj jo imam shranjeno, tako bom vedela, da moram poklicati nazaj.

Z Marijo sva se že v Izoli razumeli odlično. Ko me je zagledala me je objela in me ni spustila približno 2 minuti (ne pretiravam). Potem me je ‘zvlekla’ na samo in predebatirali sva nekaj najinih skrivnosti, ki trajajo že od morja.

Moja ‘varovanka’ Sonja je ostalim razložila o njenih plavalnih izkušnjah. Pomorski uspeh zanjo bi bil to, da bi se preoblekla v kopalke. Morda se naslednje leto celo približa morju. Kljub vsem problemom, ki smo jih imeli z njo, me je danes prišla pozdraviti z nasmehom. Morda se je pa le imela lepo v Izoli.

Srečanja z Jankom sem se izredno veselila. Že v Izoli sem večino časa preživela z njim. Kot njegovi zaročenki (s kretnjami mi je pokazal, da se bova poročila) mi je na delavnicah narisal risbico, ki jo imam še sedaj shranjeno. Ob današnjem srečanju se je na njegovem obrazu narisal resnično iskren nasmeh. Celo popoldne je hodil z menoj in me ob mojem slovesu celo pospremil do vrat.

Jankova umetnina narisana zame.

Med obiskom so me popeljali v svoje sobe in mi razkazali njim pomembne predmete. Prav tako smo naredili nekaj fotografij in povedali so mi svoje telefonske št. in datume rojstev. Nekateri so prava enciklopedija različnih podatkov, vendar dvomim, da bi jih lahko imela za “moralno podporo” med pisanjem izpitov na fakulteti.

Popoldne je vsem minilo prehitro in obljubila sem jim, da obisk ponovimo. Moje enostavno dejanje je vsem pomenil več, kot si lahko mislimo, hkrati pa jim je popestril dnevno rutino. Od njih se lahko naučimo marsičesa, predvsem biti zadovoljni z malim.

  1. osebe z motnjo v duševnem razvoju []
Avg 15

Poročilo, ki sem ga morala napisati za Zvezo Sožitje na DT1 z OMDR2 v Izoli.

DRUŠTVO SOŽITJE

DT STAREJŠI 2 (Izola, 7.8. – 14.8.2010)

Ker ne vem kako naj bi to poročilo izgledalo, Vam bom nekoliko opisala pretekli teden.

Vodji Igor in Barbara sta svojo nalogo opravljala odlično. Večerne evalvacije smo imeli brez izjeme, kjer smo se pomenili o preteklem dnevu in se dogovorili o prihodnjih dneh. Za vse ideje sta bila odprta in sta jih z veseljem sprejela, če so bile izvedljive.

Prav tako sta pomagala vsem spremljevalkam, če smo za pomoč prosile. Vedno sta poskrbela, da je ob delitvi skupine (če kdo ni želel na plažo ali zvečer na sprehod) nekdo ostal v hotelu in popazil na ostale.

Prav tako sta poskrbela za raznolike dneve. Na začetku smo bili dvakrat dnevno na plaži, vendar so bili zaradi poti od hotela do plaže dolge 650 metrov varovanci hitro utrujeni, zato smo jim zadnje dni popoldne na hotelski terasi priredili delavnice (manikura, risanje, izdelovanje verižic, ki so jih tudi odnesli domov, ples). Na plaži so si podajali žoge, na voljo pa je bilo tudi podiranje kegljev. Prav tako smo z njimi odšli na sprehod in si ogledali mesto Izola. Vsi varovanci so dobili CD s slikami iz celega tedna.

Spremljevalci smo si med seboj pomagali, če je kdo potreboval pomoč pri obrokih (nošenje pladnjev na mizo, deljenje kavice), sprehodih, plavanju itd. Če je kdo potreboval ‘pavzo’ npr. je šel do trgovine smo si to povedali in na njegove varovance je popazil nekdo drug. Vseh teh dogovorov smo se držali vsi, razen zadnji dan sta dve spremljevalki ostale pozabili informirati, da gresta na pjačo, vendar z njihovimi varovanci ni prišlo do incidentov, saj smo jih pravočasno opazili, ko so tavali po hodniku.

Moja varovanka Sonja Š. se je obnašala nekoliko drugače od ostralih OMDR. Prve dni se je obnašala dokaj primerno, tudi zdravil ni zavračala.

Problemi so se pojavili že ob prvem obisku plaže. Vsesti se je morala kar dvakrat, trikrat pa sva se ustavili za počitek vendar ni sedla, ker ni bilo možnosti. Naslednjega dne je odhod na plažo zavrnila, zato sem z njo ostala v hotelu. Ker do plaže ni kazala interesa, sta ji Igor in Barbara dobila voziček. Od takrat naprej jo je Igor vozil kamorkoli smo šli izven hotela. Da bi šla v vodo si niti nismo predstavljali, saj se ni želela obleči v kopalke.

Zdravila je kmalu začela zavračati z glasnim vpitjem kletvic in histerijo. Najboljši način, da vzame zdravila je, da ji govorite, da jih ne rabi vzeti, istočasno pa vzamete njeno roko (ki jo avtomatično razpre) in ga da sama v usta. Tako niti sama ni ugotovila, da je zaužila vsa potrebna zdravila. Delovalo je tudi ignoriranje, ko je pojedla obrok in je sama prosila, če lahko dobi zdravilo. Drugih metod nisem odkrila.

Njena oblačila so že prvi dan smrdela. Ne vem čigava je to krivda, ampak to je nehigienično. Prav tako ima modrček (črn) premajhen – tišči jo, spodnje hlačke pa prevelike, saj so ji lezle dol.

Ne vem čemu ji kupujejo hlače ali krila, ki nimajo žepov, saj takih ne bo oblekla, ker nima prostora da bi pospravila robček. Ker je s seboj imela samo ene hlače z žepi ji jih nisem mogla preobleči ko so se zmočile.

Tuširanje zavrača predvsem zaradi strahu za svojo uro, ki se po njenem mnenju težko zapenja. So tudi drugi razlogi, ki jih je navedla, ampak ta je po mojem mnenju ključnega pomena. Najlažje bi bilo, da ji Anica (ali kdo drug, podari pa ji Anica) kupi novo uro, ki se bo zapela tako, da jo bo lahko zapela in odpela tudi Sonja sama.

Nekajkrat je bila nasilna do mene, ko sem jo poskušala prepričati v stvari, ki ji niso bile všeč. Če ne bi bilo Igorja, Sonje verjetno ne bi mogli kontrolirati, saj se je umirila le ob omembi njegovega imena.

Po približno treh dneh me je že spraševala kdaj gremo domov in mi povedala, da naslednje leto ne bo šla na potovanje. Zanjo se mi zdi primerno samo vikendsko potovanje, saj ji več ni všeč kljub temu, da smo jo razvajali več, kot bi bilo potrebno in primerno.

Splošno gledano mi je bilo vse skupaj všeč. Ostali varovanci so bili nad tednom navdušeni, to pa je ključnega pomena zakaj smo se spremljevalci sploh udeležili tabora.

Zagotovo sem kakšno podrobnost še izpustila in se jo bom spomnila kasneje. Če pa Vas zanima kaj specifičnega pa mi pišite in če bo možno, Vam bom odgovorila.

Lep pozdrav.

Neuradni del pa pride v roku nekaj ur, saj moram zaradi stave v kratkem napisati še dva bloga.

P.S.: Zala, hope it helps.

  1. doživljajski tabor []
  2. oseba z motnjo v duševnem razvoju []