Apr 12

OMG pišem blog. Ne vem, kaj mi ni jasno, ampak dejansko sem se spravila nekaj napisat. In brez idej o čem bi pisala. That is going to be interesting.

S prvim marcem v letošnjem letu sem se odločila, da je dovolj ležanja na kavču1 in je prišel čas ponovnih športnih aktivnosti. Nekaj časa sem se urnika še pridno držala, dokler ni ponovno zapadel sneg. Seveda, kdo pa ni sredi pomladi pričakoval snega. Treningi so padli v vodo, motivacija pa se je prestavila toplejše dni.

S prvim aprilom sem se resno lotila profesionalnega športnega programa (30 počepov prvi dan, very hard) in moja preljuba ura, Garmin 405 HR,  je ponovno postala aktualna. Vse je šlo super, dokler se software ni odločil, da treningov pač ne bo več pošiljal na Garmin Connect, ki je sicer moja najljubša spletna stran. Seveda, kdo pa ne bi z veseljem občudoval svojih športnih aktivnosti uspehov. In ker sem danes spila preveč kave, sem se odločila, da ne grem v posteljo, dokler ne usposobim pošiljanja podatkov na spletno stran.

Kljub mojemu optimizmu sem hitro obupala, saj mi je podatke uspelo prenesti na en drug programček, zato treningi zagotovo ne bojo izgubljeni. I can relax now. Sicer pa je problem kar velik, ker imam veze in niti moja odlična connection ne razbere razloga napake. Bom med tekom napela možgančke in razmislila.

Beri: V garminovo trgovino se bom šla “skregat”, ker je za moj software problem zagotovo kriv prodajalec na drugi strani mize. Potem pa grem lahko še v Apple trgovino in se skregam, zakaj ne prodajajo več tistih iPodov, ki so bili meni najljubši (mislim, da je shuffle). Če ima še kdo kakšne probleme in bi jih rad stresel na prodajalca, let me know, ker bom ravno v elementu.

Mimogrede, od sedaj naprej bodo moje objave2 na blogu obarvane popolnoma ne-sarkastično. Dobila sem pripombo, da sem preveč sarkastična. In ker dam zelo veliko na mnenje povprečne ovce osebe, se bom te pripombe strogo držala. Glede na to, da sem že sedaj preveč sarkastična, kaj bi si anonimna oseba mislila, če bi izvedela moje najglobje, najbolj skrite misli. Ker tam pa v resnici ni sarkazma, only rainbows and unicorns. Mimogrede, če koga moti občasno vmešavanje angleškega jezika, ga lepo prosim, naj mi to sporoči. Tudi Vaše mnenje šteje3.

Zadnja današnja kava že počasi popušča, saj sem celo zazehala. Prijetno presenečenje. Glede na to, da se objava o Garminu že počasi spreminja v tipičen ženski zapis4, je čas da zaključim. Menim, da mi je šlo kar dobro, saj sem že malce iz vaje. Pisanje bloga ni kot kolesarjenje, saj je treba veščine obračanja besed vaditi dnevno, kar pa ne počnem že nekaj časa, ker že dolgo nisem napisala nobene seminarske naloge.

P.S.: Če kdo googla boljše od mene oz. je po naključju že naletel na moj problem. Garminov ANT agent je “unable to find an active connection to the Internet”. In ker sem ravnokar spomnila – mislim da se je problem pojavil ravno takrat, ko so Windowsi ugotovili, da sem “victim of software counterfeiting”. Ja, victim. Bi bilo mogoče, da je prvi problem povezan z drugim? Če bo pri googlanju kaj pomagalo, se bom zlagala, da sem med prošnjo imela komolce skupaj. Ha! Sedaj boste pa zagotovo pomagali.

P.S.S.: Kar objavo sem napisala! Kaj se dogaja z menoj?!? ^^

  1. računalniškem stolu []
  2. ki jih res tako redno pišem []
  3. dober slogan za kampanjo – in prav tako resničen []
  4. govorim o vsem, a nič ne povem []
Okt 28

Bliža se pomemben dan! O jutrišnjem dne lahko napišem ogromno besed, vendar ne bom dolgovezila. Sem dekle preprostih misli, ki jih povem hitro in jedrnato. Zame bi bilo nemogoče, da bi celo popoldne preživela pred računalnikom in se pogovarjala z virtualnimi prijatelji.

Ko pridem iz službe me fant vsak dan vpraša: “Kako je bilo na faksu?” Vedno mu odgovorim s povedjo, dolgo največ 10 znakov. Zaradi skopih informacij mi neprestano govori, naj bom bolj podobna drugim dekletom in mu deset minut nakladam o sošolki, ki je sploh ne pozna. Ampak jaz tega ne morem. Pač ne znam t. i. nakladati.

Kje sem ostala? Aja, jutrišnji dan. Jutri je Ljubljanski maraton, na katerega se pripravljam že več mesecev. Sicer sem nekaj malega že tekla v preteklosti, vendar nikoli ne tako intenzivno, kot to pričnem sedaj. Na strogi dieti sem že 8967 ur. Danes še posebej, ker se jutrišnji dan nevarno bliža.

Jutrišnja strategija je sledeča. Na cilju me bodo pričakali vsi prijatelji in vsak korak bom tekla zanje. Moja želja bo seveda, da čim hitreje pridem do njih, ker kdo ne bi želel hitro priti do prijateljev. Prijatelji pa bodo imeli zame nekaj posebnega. Že cel teden so garali zame in mi naredili mojo nagrado. Nagrado za vsa odrekanja, treninge, zgodnja vstajanja … Ko pridem na cilj me čaka gora čokolade!

O mojem jutrišnjem dnevu veste že vse, današnjega pa sta zaznamovala dva nepovezana dogodka. Prvi malce prijetnejše narave in drugi, ki ne bo dobil dodatnega komentarja … Mimogrede, če kdo naredi časovni stroj naj me lepo prosim odpelje nekaj ur nazaj in prepreči …

Veliko sreče na teku okoli luž, čeprav sem prepričana, da nihče od tekačev tega ne bo prebral pred maratonom. Dajte se za preizkus samo “pofočkati” v komentarjih, če ste prišli do konca zapisa in se sedaj odpravljate teč po ljubljanskih ulicah.

Če ne bo komentarja ne bom smatrala, da zapisa ni nihče prebral, ampak da ga ni prebral noben od tekačev. You can’t bring me down!

Nov 22

Po trinajstih letih karateja me sedaj čaka izpit iz Kempa za BELI PAS. Saj je dokaj logično, ker je veliko stvari drugačnih, ampak priznam, da mi bo nenavadno na kimono privezati pas svetle barve1.

Problem se pojavi nekje drugje … na prijavnico moramo vpisati kakšno kimono bomo kupili. Vprašanje je predvsem o velikosti, ampak dekleta imamo možnost izbire tudi glede barve: ROZA2!

Torej, roza kimona je zagotovo bolj primerna v vročini na soncu, kot pa črna. Ampak nimamo veliko3 treningov zunaj telovadnice, čeprav mislim, da bi jih morali imeti, da bi tudi na treningih skrbeli za vitamin DB12.

Čeprav črna pa zelo lepo stoji na naših fantih na treningih…

Ampak roza je pa nekaj posebnega … in kako bi me na treningu nekdo grobo napadel, če bi imela luškano rozo kimonico. Nič več pregrobih udarcev pri tistih, ki še nimajo distance.

Črna pa je dejansko borilna, ne pa tako kot ROZA!

What to do? :mrgreen:

P.S.: Ne mi priporačat naj kupim obe, ker potem bom na vsak trening zamudila, ker bom takrat pred enako dilemo.

  1. mimogrede, vsaj rumenega bom imela ponovno, ker to je pa res lepa barva []
  2. če ste opazili samo otročke v roza kimonah, na prvi sliki je meni-se-zdi-da trenerka teh malčkov []
  3. nič []
Sep 15

Po 13 letih treniranja karateja in krajši pavzi, sem se iznenada odločila: Ponovno želim trenirati borilne veščine!

Karateja sem se naveličala oz. ne ustreza temu, kar sem si najbolj želela – samoobramba. Na internetu sem se pozanimala, kaj bi bilo zame najbolj primerno in največ ljudi “v teh vodah”, mi je priporočilo Ryukyu Kempo. Po začetnem premisleku sem trenerju poslala email, vendar popolnoma brez pričakovanj. Z izredno pozitivnim odgovorom me je praktično takoj prepričal, da je ta stil res zame.

Danes sem se udeležila prvega (poskusnega) treninga in bilo je noro dobro! Tako dobro, da sem ostala tudi na drugem. Nekaj predznanja s karateja mi bo zagotovo pomagalo, veliko stvari pa bom morala izboljšati.

Tri ure so minile v hipu1. ‘Muskelfiber’ me ubija, prav tako sem utrujena, kot že dolgo ne … ampak že sedaj komaj čakam na naslednji trening. :mrgreen:

YouTube slika preogleda

Moj novi bodoči klub!

Zanimivo je bilo videti interpretacijo blokade v karateju, ki v Ryukyu Kempi postane zvijača za rešitev iz prijema napadalca.

Mimogrede: ravno to trenirajo specialne enote po svetu, med njimi tudi Slovenska.

Odnos v klubu pa je fenomenalen in verjamem, da bom tukaj ostala še dolgo, dolgo časa. Priporočam vsakemu, ki razmišlja o treniranju borilnih veščin. ^^

  1. kljub temu, da sem pred tem tekla, ker nisem vedela, da bom danes že na treningu []
Mar 24

Na svoj prvi maraton sem bila izredno ponosna. Nekaj mesecev sem pridno trenirala in skrbela, da je telo dobilo vse potrebne snovi. Po pretečenih 42 km sem se počutila, kot da bi me nekdo povozil po mišicah, ampak bila sem srečna, ker mi je uspelo premagati želeno razdaljo.

Meja na Ljubljanskem maratonu za 42 km je 5 ur. Če greš čez kontrolno točko na 21 km prepozno, te pošljejo v cilj1. To pomeni, da mora biti povprečen tempo teka 7 min/km2. Prav tak tempo bi jaz definirala za mejo med tekom in hojo3.

Nato pa preberem članek o prvem sumo borcu, ki je pretekel maraton. Super zanj, če ne bi za to potreboval skoraj 10 ur. Govorimo o tempu 14 min/km, kar je kar dvakrat počasneje kot večina tekačev definira tek.

Super zanj, da se je potrudil in hodil 10 ur. Vendar vprašanje je, če je njegov trud vreden vpisa v Guinnessovo knjigo rekordov. Po mojem mnenju ne. Vsak lahko z dovolj volje premaga najhujšo športno preizkušnjo, če ima na voljo dovolj časa.

Mimogrede, rekord na 42 km pri moških je 2 uri in 4 minute, kar pomeni povprečni tempo manj kot 3 min/km. Torej je prvi rekorder kar več kot 4x hitrejši od drugega rekorderja.

Po njihovi logiki se lahko nekdo udeleži nekaj najhujših tekaških preizkušenj in hodi4 ter postavi svetovni rekord za najpočasnejši čas (brez DNF5).

Trenutni rekorder v najpočasnejšem “teku” na 42,195 km.

Za konec samo pojasnim, da nimam nič proti temu, da se je človek potrudil na taki razdalji. Moje mnenje je samo, da je njegov uspeh osebna zmaga in ne dogodek vreden vpisa v knjigo rekordov. Na njegovo srečo take odločitve niso v mojih rokah.

  1. sicer dopuščajo malce ‘zamujanja’, ampak ne pretirano []
  2. 7,06 če smo natančni []
  3. približno! []
  4. lahko bi hodil zadenjsko, da bi bil rekord bolj zanimiv []
  5. Did Not Finish []
Dec 29

Znaki1 nam nakazujejo, kdaj naše dejanje vodi v neumnost. Človeška pamet nam seveda ne dopušča, da bi si premislili, zato še naprej z glavo rinemo skozi zid.

Nekaj očitnih znakov, da zima ni naklonjena tekačem:

  • Ko obuješ tekaške superge, ki so bile pospravljene v garaži, se razjeziš nad mlajšim bratom, ki je v superg dal sneg. Nato se spomniš, da nimaš mlajšega brata, torej so supergi ’samo’ ledeno mrzli.
  • V trenutku ko odpreš vrata vate zapiha ledeno mrzel veter, ki te opomni, da je do poletja še daleč. Žal ti je, da si pred tem nisi spucal nosu, saj je sedaj vsa tekočina v njem spremenila agregatno stanje.
  • Ob stiku ključa s ključavnico se naredi ledena ‘pajčevina’2
  • Ko Garmin satelite išče 10 minut, namesto 2 minuti. No, vsaj tebi se zdi tako dolgo.
  • Kljub temu, da ti je ogrevanje tuje, poskakuješ na mestu ko čakaš, da se sateliti končno prikažejo mojemu Garminu.
  • Sprehajalca oblečena v puhovki, šal, kapo in rokavice se ti smejita, ker te zebe3.
  • Na Garminu ne moreš pritisniti ’start’, saj ne čutiš prstov na roki. Ko ti le uspe, se prst prilepi na uro zaradi prenizkih temperatur.
  • S tempom začneš veliko prehitro, kot popolni začetnik, kljub temu da veš, da s takim tempom ne bom zdržal niti 400 metrov. Vse, da bi se ogrel.
  • Že po nekaj korakih te bolijo sklepi, saj so zmrznili.
  • Po nekaj minutah pohvališ lastno idejo, da gremo danes na ‘kratkega’ ker 20 km v takem mrazu ne bi zmogli.
  • Zagledaš ogenj in fantaziraš, da bi se ulegel vanj. Tega ne narediš samo zato, ker veš, da te bo potem (ko boš šel stran) še bolj zeblo.
  • Segreješ se šele po 35 minutah teka, kljub temu da je tvoj povprečni srčni utrip 174 udarcev na minuto.
  • Mimoedoči mislijo, da tečeš, ker bi čimprej rad bil doma, ob topli peči.
  • Ob zaključku ne čutiš pljuč, prstov na nogah in v glavi ti odmeva: “Never again!”
  • Nekaj minut po tem ko že sediš v hiši ob kaminu, ti zobje še vedno šklepetajo.

Komaj čakam na naslednje tekaške užitke!

  1. Ki jih ni malo! []
  2. Izgleda kot gladina zaledenelega jezera, ko začne pokati pod težo nedolžnega drsalca. []
  3. in si tako butast, da greš teči []
Nov 27

Zadnje čase tekaške copate obuvam samo še za ‘na lepše’, kjer zanje lepo skrbim v predavalnicah. Poskrbim, da niso mokre, umazane ali utrujene. Moj izgovor zakaj tečem samo še v intervalih (dan teka, teden počitka) se skriva v ‘pomanjkanju časa’. Glede na to, da letos obiskujem faks to niti ni daleč od resnice… ampak če bi bila motivacija večja, bi verjetno že našla več časa.

Poskušala sem tudi s kolebnico (poskusi uspešnejši, vendar kljub temu samo 2-3x tedensko).

Tokrat pa sem našla nov način telovadbe, za katerega izgovor ‘ni časa’ ni primeren. Osnovna vadba traja samo štiri minute. Primerna celo za najbolj polno zasedenega človeka, saj lahko potelovadi tudi med kuhanjem makaronov.1

Na spletni strani Beach Fitnesa si lahko ogledate razlago Tabata telovadbe. Tam je prav tako tudi intervalna štoparica s katero skupaj ‘odštevate’ do konca 4 minutnega mučenja.

Zakaj sploh gre?

Delanje počepov 20 sekund, 10 sekund počitka (ki pa je v počepu) in ponovno 20 sekund počepov. Čas in št. ponovitev lahko spreminjaš kakor ti paše, štoparica se ti bo vedno prilagajala… mišice pa žal ne.

YouTube slika preogleda

Videti je veliko lažje, kot je v resnici (če seveda delate ‘na polno’). Ob zabušavanju še najboljši vadbeni program ni dovolj dober.

Si lahko utrgate 4 minute vašega časa?

P.S.: Moj cilj je delati tako, kot gospodična v sredini. :D

  1. Saj se delajo dlje kot 4 minute, kajne? []
Avg 16

Športniki radi prikrojijo dejstva in povejo samo pozitiven vidik treniranja. Negativnega ne omenjajo, zato mora vsak začetnik sam ugotoviti slabosti.

Ker se mi začetniki smilijo sem spisala nekaj slabosti teka.

  • zaradi hitrosti se na nohtih naredijo resice
  • zaradi upora vetra se pri moških in neurejenih damah med dlakami naredi prečka, zato je malce težje razčesavati
  • zaradi hitrega dihanja lahko pride do vnetja pljuč, zato morajo vsi tekači zaužiti veliko tekočine
  • med potenjem se odprejo pore na koži, zato imajo bakterije več možnosti za vstop v telo
  • lahko pride do prevelikega zaužitja beljakovin

Do zgoraj naštetih znakov pride samo ob veliki hitrosti, vsaj 8 km/h. Podatki so vas seznanili s prikrito resnico, zato rajši dobro premislite, preden se odpravite teč.

Avg 15

Pomislite na morje! Ležanje na plaži z dobro knjigo ali križankami, plavanje, štanti, zabave… Morda celo poletna romanca?

Ko se tekač spomni na dopust na morju pomisli na to katere tekaške superge bo vzel s seboj, če bo na uri zmanjkalo baterije, če bo 1 majica dovolj saj se lahko posušijo čez dan itd.

Enotedenska preselitev v Izolo mi je predstavljala izziv kdaj bom laufala. Glede na to, da je šlo za ‘busines’ ‘business’ in ne ‘pleasue’ ‘pleasure’ sem vedela, da bo pomanjkanje časa ključno. Že prvo noč sem se odpravila na tek, saj nisem vedela če bom to možnost naslednjega dne imela. K sreči sem v Izoli preživela že nekaj poletij, zato sem jo kar dobro poznala. Seveda smo bili večinoma na plaži, zato so mi bile stranske cestice nekoliko neznane.

Na uri sem štart pritisnila točno ob 21:00. Takrat je bilo še nekoliko svetlo ampak že samo tekanje po ulicah, ki sem jih prvič videla me je nekoliko strašilo. V meni je bila bitka.

Kaj če ne bom našla poti nazaj? Ah ne, saj vse poti vodijo do morja. Ampak ne vem imena hotela! Pridem do plaž in tečem ob morju, pa bom našla hotel. Mladi pjani fantje? Saj tečem, bom že ušla.

Po nekaj kroženja po Izoli sem se odločila, da grem na potko ob morju. Že od malih nog ne maram poti iz Kopra proti Izoli saj se mi vedno vleče… vidim morje, kopanje pa je še vedno nemogoče.

Potka je idealna za tek… podnevi!

Edina osvetlitev so bile avtomobilske luči, ki pa so me hkrati še oslepile. Ob potki med morjem nobene ograje, če pa bi me zaneslo bi padla med skale v morje. Poleg tega me nihče ne bi videl. Tekla sem ob ograji med cesto in potko. Skratka, še več negativnih misli.

Vseeno pa ni bilo tako slabo, saj je bilo prelepo. Jasno nebo na katerem so mi mežikale zvezde, počutila pa sem se kot da tečem po zraku (saj asvalta nisem videla). Za trenutek sem se celo ustavila (kar počnem le redko med tekom) in si ogledala noč.

Po teku sem si privoščila topel tuš, da sem s sebe sprala negativne misli in dojela, da sem prvič tekla v Izoli (če odštejem organizirane treninge nekaj let nazaj in beg pred podivjanimi psi – Cujo style).

Več podrobnosti o mojih 16.94 km pa na Garmin Connect.

Jul 31

Prvi mesec s toliko različnimi aktivnostmi. Poletne počitnice se obrestujejo.


Glede na to, da v drugih objavah nakladam dovolj, je lahko v tem bistvo slika.

Uživajte!

P.S.: Da ne boste rabili seštevati…

  • Tek 201.1 km
  • Kolo 89.9 km
  • Pohod 40.8 km
  • Fitnes 8:55