Jun 06

Spet pišem blog. Zakaj? Ker sem (zelo lepo povedano) trenutno jezna1. In ker trenutno ne morem it teč, tepst boksarske vreče ali se na kakšen drug način znebiti odvečnega adrenalina, sem se lotila pisanja bloga.

Na faksu smo morali narediti didaktični izdelek. Večina, nas je temu posvetila kar nekaj časa, energije in volje. Na svoj izdelek sem bila celo zelo ponosna. Včeraj sem vsakemu, ki je imel dve odvečni minuti, razlagala kaj sem naredila, kako se izdelek lahko uporabi in katere cilje lahko z njim dosežemo.

Danes pa izvemo način ocenjevanja. Ker nas je bilo na vajah 29, je vsaka mela možnost “izbrati” polovico oz. 15 izdelkov, ki bi jih sama uporabila. Seveda smo najprej izpostavili problem subjektivnosti in ocenjevanja med prijatelji, ko je ona rekla: “Pričakujem, da boste ocenjevali izdelke in ne sošolke in lahko ocenjujete tiste, ki sedijo poleg vas.” S tem je, po njenem mnenju, ocenjevanje naredila objektivno.

Ko smo vsi nejevoljno dvignili roke ob izdelkih, ki so nam bili všeč, pa nam je zaupala kriterij. Takrat pa se je v učilnici zares pojavila slaba volja. Petnajst glasov je pomenilo 50 % in oceno 6. Za oceno 10 bi morali dobiti 26 glasov oz. 90 %. Osnovna matematika nam lahko pove, da s takim načinom ocenjevanja vsi v razredu ne moremo dobiti 10. Povem ji, da s tem nam ona da misliti, da si tudi teoretično vsi ne zaslužimo deset. Bolj ji to razlagamo, manj nas razume.

Na koncu pa jo vprašam, kakšno oceno si po njenem mnenju jaz zaslužim. Zmedeno me je pogledala. Jaz: “Prosim, objektivno ocenite moj izdelek. Koliko mislite, da si zaslužim.” Malce je razmislila in rekla: “Jaz bi vam dala 10.” “Zanimivo, ker dobila sem 55 %.” Namenila mi je malce presenečen pogled in odgovor: “Jah, tak je tak način ocenjevanja.” Ugotovila je, da moja ocena ni enaka, kot ona misli, da si jo zaslužim, pa načina ocenjevanja vseeno ni spremenila. Vprašanje je, koliko sošolk je prav tako dobilo neprimerno oceno.

Na vprašanje, zakaj izdelkov ne ocenjuje sama, nam je odgovorila, da bi težko podala objektivno oceno. Torej profesorica z več kot 30 leti izkušenj v šolstvu meni, da ni zmožna ocenjevati objektivno, hkrati pa pričakuje da je med sošolkami (ki smo skupaj že tri leta), mogoče preprečiti subjektivnost z navodili v dveh povedih. Sem edina, ki opazim “luknjo” v tem mišljenju?

Profesorica je način ocenjevanja imenovala peer assessment, ki ga je po njeni utemeljitvi pobrala iz slovenskega parlamente, ko poslanci glasujejo za zakone. Že sama primerjava med sprejemanjem zakonov in ocenjevanjem se mi zdi neprimerna in jaz osebno povezave ne vidim.

Glede na to, da študiram za bodočo učiteljico, sem se danes naučila zelo pomembne lekcije. Naučila sem se, kako NE bom ocenjevala v mojem razredu.

  1. v mislih imam drugo besedo, pa je ne bom napisala []