Jan 22

Ponovno pišem blog. Vzrok? Rada bi, da moji redni bralci od navdušenja poskočijo v smislu: wiiii, spet je nekaj napisala! Ha-ha! Pa nisem! xD

I’m out, with a stupid sense of humour.

Jan 21

Budilka! Joj, ne še! Še 5 min. Vzamem telefon in budilko prestavim 10 min kasneje. Spijem požirek vode in se obrnem ter zaprem oči. Seveda nisem mogla zaspati. Danes se je začelo izpitno obdobje, izpit pa sem imela že čez 3 ure. Kdo bo počival 3 ure pred izpitom?!? Zvok prodorne budilke! “Joooj, no!” Z roko zagrabim proti telefonu in … ups. Prevrnem polno steklenico vode. Ohh crap! Za sekundo razmislim, če bi budilko prestavila še 10 min kasneje. Steklenica je že razbita, če pospravim 10 min kasneje ne bo imelo nobenega vpliva. Kajne? Pogledam razbitine ob postelji in glasno pomislim: “Ja, zaspiš za 10 min in pozabiš na razbito steklo. Pametna ideja, Urša, pametna ideja.

Mimogrede, ne vem zakaj sama sebe kličem Urša. Če me drugi pokličejo Urška mi je veliko bolj všeč, ampak sebe pa res ne morem tako poklicati. Dobro da mi ni ime Staša ali kaj podobnega. Ali pa Sreni. Bogi današnji otroci, da imajo taka neumna imena. In ne vem zakaj sem izmišljeno pomislila ravno na imeni na S. That must be a sign of something! I don’t know what but … something!

Današnja objava me izredno spominja na Tok misli nekoga drugega. Linkam Vam zadnji tok misli, ker se mi ne da iskati prvega.

I feel like drinking coffee. Ker ja, nisem že sedaj dovolj ‘naspidirana’, si bom privoščila še napitek, ki mi ga večina prijateljev odsvetuje v večji količini. I don’t know why but today I’m going to find out! Zakaj mi res tako zelo dogaja?

Skratka, zjutraj vstanem, si oblečem hlače ker kot se spodobi spim samo v premajhni majčki, tako kot v vseh ameriških najstniških komedijah. Priznam! Spim v veliki razvlečeni majici, ampak trenirko sem pa res mogla navleči nase. Grem mimo kuhinje, kjer naš pes renči name: “Dobro jutro tudi tebi, cucek butast!” in iz kopalnice vzamem ‘lamber’. Kakšna je slovnična beseda za ‘lamber’? Ko pridem v sobo se spomnim na brisačo (polna steklenica vode) in grem ponovno mimo renčeče mrcine. V sobi pa se začne zabava. Neee fantje, ne taka zabava! But … call me maybe?

Namakam in namakam, in vse še bolj mokro. Kljub temu da sem brisačo namakala v lužo vode, se mi je zdelo, da je vode okoli postelje vse več. Ja, brisačo. Ali ste na kaj drugega pomislili? Potem pa je bilo potrebno pobrati še steklo. Ali vi sploh veste, kako štorasta sem jaz? Dovolj vam pove to, da ko sem z dragim pohajkovala (všeč mi je ta beseda, ne vem zakaj je ne uporabljam pogosteje; mimogrede – ker je današnja objava totalno ‘fu*ed up – zaradi zvezdice sedaj ne veste kaj sem napisala – in me zanima, koliko se vas bo sploh prebilo do konca … kdor prebere vse oz. da je po naključju prebral ravno ta del, naj pusti komentar, ki se kakorkoli navezuje na pohajkovanje. Get wild! Pustite domišljiji na plano. Najboljši komentar bo nagrajen!) po trgovinah in če je bilo kaj lomljivega ipd. me je vedno prijel za obe roki in me počasi vodil čez hodnik. You can do it, honey! Don’t break anything! We’re already broke! Po čudnem naključju se danes nisem urezala. Je pa res, da sem bila zelo zelo zelo previdna.

Menda moram kot predstavnica ženskega spola napisati nekaj erotičnega, vročega, sexy … da boste bralci navdušeni in se z veseljem vračali. Šla sem pod tuš? Dovolj erotično, kajne? Ne bom rekla, da v glavi nimam nadaljevanja za to poved, ampak … only for limited eyes, or something.

BTW, se opravičujem vsem, ki jim ne odgovorim hitro na komentarje. Naprej se mi ne da, potem ne vem kaj bi odpisala, potem je pa že predolgo od komentarja. Ups.

Uživajte poletje! ^^

I’m out!

Jan 14

Naš predragi kolega bloger, ki je mimogrede moj bratranec (dejstvo #1?), se je odločil, da bo ravno en teden pred izpiti na faksu začel težiti z blogom. Menda pišemo premalo, kar zame zagotovo ne velja. Priznam, da je to moja letošnja prva objava, ampak saj je šele začetek meseca januarja.

Že nekaj časa sumim, da me g. Nmohoric osvaja. Danes1 je bil ravno “po naključju” 100 metrov stran od mojega doma in me prosil naj mu pridem naproti. Down boy! Skratka, da bi prišel bliže mojega srca, si je zaželel izvedeti nekaj popolnoma RESNIČNIH dejstev o meni.

Zadeve se bom kar lotila, ker redno hodim spat pred 23.00 in me resnično skrbi, da bom zaradi današnje objave odstopala od svojega urnika.

1. Vsaka prava avtobiografija se začne na začetku. Moji prvi spomini segajo že daleč v otroštvo, ko je oče mamo prepričeval, da guma ni vedno potrebna. Sicer tega še danes ne razumem, vem pa da je kmalu po tem moja okolica postala veliko manj natlačena in tudi gneče ni bilo več.

2. Že ko sem bila majhna sem se zelo zanimala za avtomobile. Dedek me je pri petih letih posadil za volan in razložil: “Leva sklopka, desna gas!” Od takrat naprej nimam težav niti z vožnjo, niti z levo in desno. Pri sedmih letih sem se udeležila svoje prve avtomobilske dirke. Svojo Lancio Stratos mi je podaril moj dedek Sandro. Priznam, da nisem zmagala že na prvi dirki, ampak dedkove uspehe sem presegla že pri dvanajstih letih. Izmed vseh vnučkov ki jih ima, je name še danes najbolj ponosen.

3. Za 16. rojstni dan so mi starši podarili avto. Ne vem zakaj, ampak obe leti ko nisem imela izpita, so me vsi policisti na redni kontroli spraševali, če lahko dam komolca skupaj. Mislim, da je to neke nove vrste alkotest. Ko sem test opravila, so me kar spustili, čeprav nisem imela izpita.  Sicer pa sem v teh nekaj letih vožnje zamenjala že nekaj avtomobilov, vendar nikoli nisem nesreče povzročila jaz! Trenutno vozim Jaguar XF, ampak ne vem če je res dovolj močan zame. No, s tem pa se zagotovo ne bom zaletela v drevo!

4. Doma imamo psa, angleškega buldoga. Vendar pa sem v času, ko je bil kuža še mladiček, odšla na Nizozemsko z Erasmusem. Pol leta me ni bilo domov in pes me sedaj ne pozna več za člana družine. Kadarkoli je prišel v mojo sobo, se mi je polulal na posteljo ali na preprogo, saj je označeval teritorij. Da sem mu pokazala kdo je res njegov šef, sem se jaz polulala v njegovo uto. Zadeva je delovala in od takrat ne renči več name, oče pa je razočaran, da pes še vedno lula v uto kot majhen mladiček.

5. Sem prva in edina ženska, ki sem preplavala vsa jezera na Finskem. Tam sem srečala povodnega moža s katerim sva odplesala na nekaj taktov. Med plesom sva se zaljubila in odpeljal me je v svojo mokro graščino. Vendar pa najini starši zveze niso odobravali, zato je popil strup, ker brez mene mu živeti ni. Še vedno ga imam rada.

6. Oče na svojem računalniku ni inštaliral antivirusnega programa. Ves čas sem ga prepričevala, da ga potrebuje, vendar ga ni. Ker sem mu želela dokazati da nima prav, sem nalašč svoj USB vstavila v vse računalnike na fakulteti. Prepričana sem bila, da bodo dokumenti okuženi bolj kot prašiči s ptičjo gripo pred nekaj leti. Doma sem skrivaj okuženi USB vstavila v njegov računalnik. Težave so se začele in inštalirati je bilo potrebno antivirusni program. Našlo je približno 800 virusov in črvov. Od takrat naprej mu ob vsakem najinem nesporazumu rečem: “Kako veš, da imaš prav? Kaj pa takrat, ko si rekel da ne potrebuješ antivirusnega? Lahko se danes motiš ravno tako, kot si se takrat!” It never fails.

O meni ste v tem zapisu izvedeli praktično vse, sedaj pa bom v to potunkala še … Wait for it … g. Alpner, ki zagotovo piše premalo ingdč. Alamea, ker mi je res všeč kako piše in je od njene zadnje objave minilo že kar nekaj časa (pingback, da ne spregledaš objave). Good luck to both of you!

  1. v resnici včeraj, ampak sem rabila več kot 24 ur da sem se prebila do konca []