Jul 26

Vse več mojih znancev se odloča za darovanje krvi. Postopek je prav enostaven: prideš tja, se usedeš, ti izčrpajo 4 dl krvi, daš številko svoje bančne kartice in se omotičen odpelješ domov. Aja, ne! Slovenija je ena izmed držav, ki kljub tveganjem, za tako gesto ne plačajo.

Ob tako nesebični gesti prijatelja, sem ga vprašala za razlog.

Veš Urška, najboljše zadoščenje je, ko veš, da si nekomu rešil življenje. Moja edina želja je, da le-ta preživi in nočem nikakršne nagrade: denarne ali pa samo pohvale. To sem storil zase in za tistega, ki bo kri potreboval.

Kako lepo (zanj), ampak zakaj potem samo o tem pišeš na socialnih omrežjih, na pijači pa se vsaka debata obrne v to, kako te boli roka, kjer so te špiknili1?

Tudi sama sem se enkrat skoraj odločila za darovanje krvi. Edina razlika je, da sem to želela narediti iz sebičnih razlogov: zanimalo me je, katera je moja krvna skupina. Ravno takrat sem naletela na test, ki je stal nekaj čez 3 € in mi do zdravstvenega doma niti ni bilo treba iti2.

Zanimivo pa je tudi, kako vsako leto zadnje letnike srednje šole podkupujejo z željo po darovanju. Če se odločiš za darovanje, ti tisti dan ni treba v šolo, ostali pa petek preživijo v učilnici. Malce me spominja na študentsko organizacijo in protest proti malemu delu. Tudi takrat smo imeli dve možnosti: iti na protest, dobiti zastonj alkohol, majice3 nalepke in opravičen izostanek od pouka; ali pa biti v na pol prazni učilnici.

Verjamem, da je ogromno ljudi, ki se za to dejanje odloči iz nesebičnih razlogov4, ampak tisti zagotovo samo o svojem herojskem dejanju ne govorijo/pišejo naslednjih nekaj dni.

Dejstvo pa je, da je takih donatorjev očitno dovolj, kljub temu da zdravstvo vse rajši razglaša, da jim krvi zmanjkuje. Ko bo donatorjev v resnici premalo, lahko pa tudi zdravstvena organizacija5 prispeva kakšen evro za prostovoljne prispevke življenjske tekočine.

Verjetno si sedaj mislite: “Če boš ti v prometni nesreči in boš potrebovala transfuzijo, jim boš pa še zelo hvaležna.” Res je, bila bi jim hvaležna, ampak to hvaležnost bi brez težav izkazal tudi RK s simbolno nagrado vsakemu donatorju. Dokler pa je dovolj “prijaznih” ljudi, pa zdravstvo o tem sploh ne rabi razmišljati.

Am I selfish or just that honest?

  1. mimogrede, dobro da niso narkomani, ker pri takem ‘jamranju’ o drugih stvareh sploh ne bi poslušali []
  2. Jeeej for me, to bad for the guy who needed my blood []
  3. to vedno ‘pali’ []
  4. just to be kind []
  5. samo farmacija in cerkev sta bogatejši od njih, kajne? []
Jul 09

Pred kratkim se je že pisalo o pridobitvi novega družinskega člana, kjer sem prvič na internetu omenila, da se bo tudi pri nas pričakujemo naraščaj.

15. aprila 2011 se je skotila mala kepica, ki so jo poimenovali Aaron. Dva meseca kasneje smo v kontakt s Psarno Golobova prišli tudi mi. Prvič smo šli kužka samo pogledat, saj je mene še čakalo nekaj izpitov in menda se z novim kužkom v hiši ne bi mogla učiti. Sicer smo šli pogledat nekaj mlajših kepic, vendar nas je ta razposejen kuža tako navdušil, da smo rajši rezervirali njega.

Prva slika nemškega ovčarja Aaron-a

Če sem vse izpite zaključila uspešno me ne spraševati, ker potem boste komentirali, da bi lahko psa vzeli že en teden prej.

Za enkrat o Aaronu še ne morem povedati veliko, razen to, da je skoraj 3-mesečni kuža odlično vzgojen. Vajen je na česanje, ovratnice si sploh ni poskušal spraskati, hoja na vrvici ni problem, obvlada povelje ’sedi’1 in prijateljsko sprejme vsako drugo žival.

Vožnja domov je bila za oba kar naporna, saj je dečko ugotovil, da ga peljemo iz prijetnega in varnega doma v neznano, zato je bil prepričan, da rešitev ostaja s skokom skozi okno in tekom domov. Bruhala nisva2, čeprav priznam da so te ovinki tudi meni povzročali probleme3.

Spoznavanje trenutnega in bodočega šefa živali Kljub vznemirljivi vožnji ga je bilo po hranjenju potrebno peljati še na sprehod, saj je bil poln energije.

Po sprehodu je bil dečko tako utrujen, da se mu tudi riti ni dalo dvigniti na jogi. Ni problema, zato pa smo pretirano skrbni lastniki.

  1. predvsem če rečeš tik preden se usede []
  2. Profesionalnost psarne, saj ga zjutraj niso nahranili. []
  3. to je pa tako, če se navadiš na luksuz avtocest []
Jul 01

O slovenskih voznikih sem že pisala, toda tokrat je objava namenjena samo enemu, specifičnemu vozniku. Vsebina te objave se bo lahko komu zdela žaljiva, zato branje ‘I-am-the-king-off-the-road’ voznikom odsvetujem.

Danes sem takoj po izpitu poklicala sošolko, ki mi je pomagala z nekaj teorije, da bi pisanje zaključila s pozitivno oceno (teorija glasbe). Ker sva obe “babi”1 sva klepetali tudi takrat, ko sem že prišla do avta. Odprla sem okno in se usedla v avto. Šele po zaključku pogovora sem se odpeljala s parkirišča.

Kako pa je naredil velecenjeni voznik velikih ‘jajc’2, ko se je danes usedel v avto? Tako kot jaz zagotovo ne.

Na obvoznici se je že počasi delala gneča, zato smo se na prehitevalnem pasu v koloni peljali približno 90 km/h. Brez težav, dokler ni pridrvel voznik ki se je že brez varnostne utripalke3 vključil v promet. Takoj sem postala pozorna nanj in opazila, da je z levo roko naslonjen na vrata in drži mobilni telefon. Začelo ga je zanašati na prehitevalni pas, istočasno ko sem poleg njega vozila jaz. Če je bil njegov namen, da me ne-elegantno izsili, ali pa je enostavno pretežko držati volan naravnost, žal ne vem. Ko sem se usedla na hupo se je POČASI premaknil nazaj na svoj pas. Niti pogledal me ni. Je sploh opazil, da sva bila le korak ločena od trka? Verjetno ne.

V današnjih časih, ko naprava za prostoročno telefoniranje v avtu stane le nekaj evrov, sem bila skoraj udeležena v prometni nesreči zaradi popolne neumnosti.

Na policijo pa se prav tako ne moremo zanesti, saj je njihova reakcija na vsak problem samo zvišanje kazni, ki pa najbolj oškodujejo tiste ki vozijo 12 km/h preveč.

Ko sem že pri kaznih, kakšna neumnost je univerzalno kaznovanje za vse?!? Voznik BMV-ja z mesečno plačo 4 000 € se očitno ne obremenjuje pretirano, če mora plačati kazen v vrednosti 400 €, medtem ko taka vsota kar dobro oskubi povprečnega državljana. Kazni bi se morale izdajati glede na določen delež od kršiteljevega dohodka. Ampak to bi bilo že pravično, kar pa žal ni moto “voditeljev” držav.

Vir naslova moje objave: KLIK!

P.S.: Pri psihologiji so nas učili, da je za vsako dejanje potrebno upoštevati okoliščine, ki so privedle do dejanja. Moški je lahko govoril s svojo nosečo ženo, ki jo mora odpeljati v porodnišnico. Lahko je šel po otroka v šolo in zato ni mogel ostati na pomembnem poslovnem sestanku in se ga je udeležil “mobilno”. Lahko ima samo še 88 minut4 do smrti in se je želel posloviti od vseh znancev. You know what? I don’t care!

Ženo lahko odpelje rešilec, otroka lahko odpelje mama od sošolca (naslednič pa oni peljejo njenega otroka), če pa se mu odštevajo minute življenja pa bi tako kot Al Pacino vzel nekoga s seboj in bi tisti vozil. Kdo pa bo umirajočemu rekel, da nima dve uri časa?

Nihče nima pravice zaradi svoje malomarnosti ogrožati življenje drugih!5

  1. veliko nakladava []
  2. govorim o njegovem avtomobilu []
  3. žmigouc []
  4. ali lahko uganete koliko časa sem iskala točno št. minut tega naslova? (: []
  5. Razumem, da se dogajajo nesreče ampak nesreča zaradi telefoniranja je neumnost in ne “se zgodi”. []