Trditev, ki jo ne malo presnejodecev rado uporablja. V resničnost naslova se ne bom poglabljala, saj je izbira vsakega posameznika, da se odloči kaj in kako se njemu zdi najbolj zdravo. Sama bi naslov spremenila v najbolj verjetno.
Velikokrat so se pojavila vprašanja, kako je z mojo presno prehrano. Kljub ogromno podatkom na internetu, ljudje vedno želijo izkušnje iz prve roke.
Bila sem še v nižjih razredih OŠ, ko smo babico obiskovali enkrat tedensko. Za uspešno prebitih nekaj ur na obisku, smo si privoščili nagrado – zavili v priljubljeno slaščičarno, kjer smo pokupili približno (po spominu) 10 sladic. Tokrat smo pred tem zavili tudi v knjižnico in na poti domov, ko sem držala pladenj tortic, sem ves čas zrla v naslov knjige, ki mi je padel v oči.

Knjiga, ki je naši družini spremenila življenje. Nič več naše priljubljene slaščičarne, vse manj praznovanj v gostilne itd. Začeli smo se prehranjevati presno. Sicer smo ‘totalno’ zajebali zafrknili, saj smo se skoncentrirali na sadje. Ves čas lačni, skelenje in krvavenje dlesni… zato smo presno po enem letu opustili. Bili smo začetniki, takrat pa ni bilo tako enostavno Googlati. Oči se je posvetil branju in eksperimentiranju, midve z mami pa sva jedli kar je pasalo.
V prvem letniku srednje šole se je postopno začela moja pot proti zdravi prehrani. Opustila sem hrenavke, čeprav sem jih imela zelo rada. Po nekaj mesecih sem opustila tudi pijačo z mehurčki. Konec drugega letnika pa sem opustila tudi sladkor. Nikoli ne bom pozabila pogledov sošolk, ko sem jim to povedala. Ena je dejala, da mi da maksimum 1 mesec. Škoda, da nisem sprejela te stave.
Kmalu za tem pa sem začela s presno prehrano, ponovno. Tako sem se odločila, ker sem verjela, da je zdravo. V moj načine nisem silila drugih, čeprav so ostali meni ves čas težili s svojim načinom. Na željo drugih sem tudi začela opisovati svoje jedi, čeprav se s prehrano nisem pretirano obremenjevala. Pila sem zelenjavne smooti-je, ki jih je oči poimenoval ‘zmešančki’. Glede Smootijev je bilo veliko navodil kako se navaditi nanje, mešati z bananami, jabolki itd., da niso tako slabi. Ko z očijem pomisliva, da bi v zelenjavni smootie zmešala sadje… NE HVALA! V smootije sva dajala tudi maco.
Jedilnik
- Zelenjavni smootie v šolo, doma za zajtrk med vikendom ali ko sem prišla iz šole. Če sem nameravala iti teči, je bil vedno po teku, saj s smootijem “v riti” jaz ne morem teči.
- Zvečer zelenjavna solata z limono (brez kisa, po nekaj mesecih presne se mi je uprl) in bučnim oz. olivnim oljem.
- Čez dan kar mi je pač pasalo: oreščki, sadje, pšenični kalčki, surova ekološka jajca – ponavadi samo rumenjak…
Kmalu po tem, ko sem začela jesti presno mi na treningih sladkor ni več padel. Prav tako sem prvič v življenju pretekla 42 km, teden ali dva pozneje pa 48. Teorija, da si na presni prehrani brez energije očitno pade v vodo.
Iz strahu, da ne zaužijem dovolj beljakovin, smo kupili (naj bi bili) naravne proteine. V tej točki prosim, da mi ne težite s tem, saj je bila moja prehrana le eksperimentiranje dolgo leto in pol. Hvala.
Po nekaj časa sem se poslužila surovega mleka, skute in sirotke. Glede vnosa soli (če je potrebna ali ne) me ne spraševati, saj si pri nas po toliko letih še vedno nismo na jasnem. Oči je ne uporablja, jaz pa.
Letos poleti pa se je situacija zamajala. Na morju sem jedla samo sadje (saj zelenjave nisem dobila). Že na poti domov sem staršem napisala sporočilo, da želim VELIKO solato.
Ko sem šla drugič na počitnice, za 10 dni, sem sicer dobila solato, vendar ne ekološko, kar se izredno pozna. Po 7ih dneh se mi je začelo vrteti, vsak dan pa je bilo huje. Vendar se je kriza začela šele doma. Tri dni sem se ‘nažirala’ solate in zelenjavnih smootijev, vendar se moje počutje ni izboljšalo. Dokler nisem tretji dan poskusila (ekološkega) mesa in takoj sem se počutila boljše.
Tako se je končala moja pot na presni hrani. Ni mi žal, da se je začela, zagotovo pa mi ni žal, da se je končala. Ni ga čez jajčka na oko.
Zadnji komentarji