Avg 31

Večerni telefonski pogovor s prijateljem, ko mimo pride njegova mama.

- Kaj počneš?

- Nič, telefoniram. Z Urško se pogovarjam.

- Jutri je šola, pojdi spat.

Resen obraz bi lahko obdržala samo, če ne bi bila ura 21:15 in ne bi govorila s svojim 19 letnim prijateljem. Kratica ROFL1 dobesedno označuje mojo reakcijo.

  1. Rolling On Floor Laughing []
Avg 28

Mami je popadla mrzlica ’spomladanskega čiščenja’ in se je odločila, da bo stran vrgla vse kar imamo nekoristnega1. To pomeni, da so v smeti leteli vsi moji zvezki od 1. razreda do 4. letnika.

Že nekaj časa nazaj pa sem iskala zvezek iz 1. letnika za slovenščino. Želela sem najti določeno pesem… v 1. letniku sem še upoštevala vsa navodila, kar pomeni da je bilo pesem veliko težje najti.

Večino domačih nalog sem kasneje naredila kar na računalniku: “Aja, a ne smemo? Zmotila sem se, bom prepisala.”

Seveda nikoli nisem preprisovala. Profesorica je ‘tokrat’ vzela nalogo, ampak ponoviti se ni smelo. Sem pač veljala za zelo pozabljivo glede pravila ne uporabe računalnikov. Če bi se šolstvo malce pomodernilo, bi maturo kmalu reševali na računalnik.

Skratka… edina pesem, ki sem jo napisala jaz in mi je všeč.


Bi skenirala, ampak so tanki listi in se samo slabše vidi.

P.S.: M je moški, Ž je ženska. ;)

  1. Prepričana sem, da bomo v roku enega meseca potrebovali nekaj, česar se je danes znebila. []
Avg 26

Zveza Sožitje ima v Mengšu stavbo imenovano ‘Naša hiša’, v kateri prebivajo OMDR1.  Danes sem imela popoldne prosto, zato sem jih presenetila z obiskom.

Že pred vhodom sem bila deležna čudovitega sprejema v znamenju nasmehov in objemov. Sedla sem k njim in začela se je debata. Izvedela sem, da redni klici že nekaj dni (1x zazvoni in prekine) le niso znak, da bi si nakopala sovražnike, vendar mi je Andreja le hotela dati svojo telefonsko številko. Njen dragi ji je predlagal, naj me pokliče. O tem da mora počakati da se javim, pa nista govorila. Sedaj jo imam shranjeno, tako bom vedela, da moram poklicati nazaj.

Z Marijo sva se že v Izoli razumeli odlično. Ko me je zagledala me je objela in me ni spustila približno 2 minuti (ne pretiravam). Potem me je ‘zvlekla’ na samo in predebatirali sva nekaj najinih skrivnosti, ki trajajo že od morja.

Moja ‘varovanka’ Sonja je ostalim razložila o njenih plavalnih izkušnjah. Pomorski uspeh zanjo bi bil to, da bi se preoblekla v kopalke. Morda se naslednje leto celo približa morju. Kljub vsem problemom, ki smo jih imeli z njo, me je danes prišla pozdraviti z nasmehom. Morda se je pa le imela lepo v Izoli.

Srečanja z Jankom sem se izredno veselila. Že v Izoli sem večino časa preživela z njim. Kot njegovi zaročenki (s kretnjami mi je pokazal, da se bova poročila) mi je na delavnicah narisal risbico, ki jo imam še sedaj shranjeno. Ob današnjem srečanju se je na njegovem obrazu narisal resnično iskren nasmeh. Celo popoldne je hodil z menoj in me ob mojem slovesu celo pospremil do vrat.

Jankova umetnina narisana zame.

Med obiskom so me popeljali v svoje sobe in mi razkazali njim pomembne predmete. Prav tako smo naredili nekaj fotografij in povedali so mi svoje telefonske št. in datume rojstev. Nekateri so prava enciklopedija različnih podatkov, vendar dvomim, da bi jih lahko imela za “moralno podporo” med pisanjem izpitov na fakulteti.

Popoldne je vsem minilo prehitro in obljubila sem jim, da obisk ponovimo. Moje enostavno dejanje je vsem pomenil več, kot si lahko mislimo, hkrati pa jim je popestril dnevno rutino. Od njih se lahko naučimo marsičesa, predvsem biti zadovoljni z malim.

  1. osebe z motnjo v duševnem razvoju []
Avg 16

Športniki radi prikrojijo dejstva in povejo samo pozitiven vidik treniranja. Negativnega ne omenjajo, zato mora vsak začetnik sam ugotoviti slabosti.

Ker se mi začetniki smilijo sem spisala nekaj slabosti teka.

  • zaradi hitrosti se na nohtih naredijo resice
  • zaradi upora vetra se pri moških in neurejenih damah med dlakami naredi prečka, zato je malce težje razčesavati
  • zaradi hitrega dihanja lahko pride do vnetja pljuč, zato morajo vsi tekači zaužiti veliko tekočine
  • med potenjem se odprejo pore na koži, zato imajo bakterije več možnosti za vstop v telo
  • lahko pride do prevelikega zaužitja beljakovin

Do zgoraj naštetih znakov pride samo ob veliki hitrosti, vsaj 8 km/h. Podatki so vas seznanili s prikrito resnico, zato rajši dobro premislite, preden se odpravite teč.

Avg 16

Zakaj to pišem? Ker moram zaradi stave napisati še dva bloga, prisotna pa je tudi časovna omejitev… NuckinFuts, ta teden pogovori na msn odpadejo? Btw, slučajno kdo ve, če se da izklopiti vse čustvene simbole?

  • Ta vikend na morje. Težka bo, upam da misija uspe.
  • Pogledati približno 10 filmov in čimveč serij.
  • Aktivno sodelovanje ob organizaciji na 3. TF 10-ki. Tekmovati se mi nekako ne ljubi. Kondicija in hitrost sta se izgubili. Verjetno sem ju v Izoli pozabila. Jaz nisem za pakiranje.
  • Predčasno ugotoviti kaj je presenečenje, ki me čaka nekje čez 1 mesec.
  • Narediti en origami, po možnosti vrtnico. Izvedljivo samo pod pogojem, da bo imel Miha veliko časa in potrpežljivosti.
  • Pospraviti sobo.
  • Na steno nalepiti nove spomine in kartice. HVALA vsem pošiljateljem kartic. <3
  • Se najesti solate. Odkar sem na morju jedla samo sadje, se zelenjave kar ne morem najesti. Kronično pomanjkanje mineralov.
  • Dobiti sliko od ‘modela’ iz morja. Uhhlala, za spomin rabim.
  • Dobiti slikce z morja!
  • Izbrisati 5 oseb na FB. Pazite se, teh 5 še ni izbranih.
  • Se dobiti z nekaj osebki z morja.
  • Obiskati nekaj oseb z morja.
  • Nehati omenjati morje.
  • Več trenirati!
  • Nehati staviti bedarije.
  • Prodati vse učbenike.

Naslednji ‘To do list’ pa konec decembra – New Years resolution.

Avg 15

Poročilo, ki sem ga morala napisati za Zvezo Sožitje na DT1 z OMDR2 v Izoli.

DRUŠTVO SOŽITJE

DT STAREJŠI 2 (Izola, 7.8. – 14.8.2010)

Ker ne vem kako naj bi to poročilo izgledalo, Vam bom nekoliko opisala pretekli teden.

Vodji Igor in Barbara sta svojo nalogo opravljala odlično. Večerne evalvacije smo imeli brez izjeme, kjer smo se pomenili o preteklem dnevu in se dogovorili o prihodnjih dneh. Za vse ideje sta bila odprta in sta jih z veseljem sprejela, če so bile izvedljive.

Prav tako sta pomagala vsem spremljevalkam, če smo za pomoč prosile. Vedno sta poskrbela, da je ob delitvi skupine (če kdo ni želel na plažo ali zvečer na sprehod) nekdo ostal v hotelu in popazil na ostale.

Prav tako sta poskrbela za raznolike dneve. Na začetku smo bili dvakrat dnevno na plaži, vendar so bili zaradi poti od hotela do plaže dolge 650 metrov varovanci hitro utrujeni, zato smo jim zadnje dni popoldne na hotelski terasi priredili delavnice (manikura, risanje, izdelovanje verižic, ki so jih tudi odnesli domov, ples). Na plaži so si podajali žoge, na voljo pa je bilo tudi podiranje kegljev. Prav tako smo z njimi odšli na sprehod in si ogledali mesto Izola. Vsi varovanci so dobili CD s slikami iz celega tedna.

Spremljevalci smo si med seboj pomagali, če je kdo potreboval pomoč pri obrokih (nošenje pladnjev na mizo, deljenje kavice), sprehodih, plavanju itd. Če je kdo potreboval ‘pavzo’ npr. je šel do trgovine smo si to povedali in na njegove varovance je popazil nekdo drug. Vseh teh dogovorov smo se držali vsi, razen zadnji dan sta dve spremljevalki ostale pozabili informirati, da gresta na pjačo, vendar z njihovimi varovanci ni prišlo do incidentov, saj smo jih pravočasno opazili, ko so tavali po hodniku.

Moja varovanka Sonja Š. se je obnašala nekoliko drugače od ostralih OMDR. Prve dni se je obnašala dokaj primerno, tudi zdravil ni zavračala.

Problemi so se pojavili že ob prvem obisku plaže. Vsesti se je morala kar dvakrat, trikrat pa sva se ustavili za počitek vendar ni sedla, ker ni bilo možnosti. Naslednjega dne je odhod na plažo zavrnila, zato sem z njo ostala v hotelu. Ker do plaže ni kazala interesa, sta ji Igor in Barbara dobila voziček. Od takrat naprej jo je Igor vozil kamorkoli smo šli izven hotela. Da bi šla v vodo si niti nismo predstavljali, saj se ni želela obleči v kopalke.

Zdravila je kmalu začela zavračati z glasnim vpitjem kletvic in histerijo. Najboljši način, da vzame zdravila je, da ji govorite, da jih ne rabi vzeti, istočasno pa vzamete njeno roko (ki jo avtomatično razpre) in ga da sama v usta. Tako niti sama ni ugotovila, da je zaužila vsa potrebna zdravila. Delovalo je tudi ignoriranje, ko je pojedla obrok in je sama prosila, če lahko dobi zdravilo. Drugih metod nisem odkrila.

Njena oblačila so že prvi dan smrdela. Ne vem čigava je to krivda, ampak to je nehigienično. Prav tako ima modrček (črn) premajhen – tišči jo, spodnje hlačke pa prevelike, saj so ji lezle dol.

Ne vem čemu ji kupujejo hlače ali krila, ki nimajo žepov, saj takih ne bo oblekla, ker nima prostora da bi pospravila robček. Ker je s seboj imela samo ene hlače z žepi ji jih nisem mogla preobleči ko so se zmočile.

Tuširanje zavrača predvsem zaradi strahu za svojo uro, ki se po njenem mnenju težko zapenja. So tudi drugi razlogi, ki jih je navedla, ampak ta je po mojem mnenju ključnega pomena. Najlažje bi bilo, da ji Anica (ali kdo drug, podari pa ji Anica) kupi novo uro, ki se bo zapela tako, da jo bo lahko zapela in odpela tudi Sonja sama.

Nekajkrat je bila nasilna do mene, ko sem jo poskušala prepričati v stvari, ki ji niso bile všeč. Če ne bi bilo Igorja, Sonje verjetno ne bi mogli kontrolirati, saj se je umirila le ob omembi njegovega imena.

Po približno treh dneh me je že spraševala kdaj gremo domov in mi povedala, da naslednje leto ne bo šla na potovanje. Zanjo se mi zdi primerno samo vikendsko potovanje, saj ji več ni všeč kljub temu, da smo jo razvajali več, kot bi bilo potrebno in primerno.

Splošno gledano mi je bilo vse skupaj všeč. Ostali varovanci so bili nad tednom navdušeni, to pa je ključnega pomena zakaj smo se spremljevalci sploh udeležili tabora.

Zagotovo sem kakšno podrobnost še izpustila in se jo bom spomnila kasneje. Če pa Vas zanima kaj specifičnega pa mi pišite in če bo možno, Vam bom odgovorila.

Lep pozdrav.

Neuradni del pa pride v roku nekaj ur, saj moram zaradi stave v kratkem napisati še dva bloga.

P.S.: Zala, hope it helps.

  1. doživljajski tabor []
  2. oseba z motnjo v duševnem razvoju []
Avg 15

Pomislite na morje! Ležanje na plaži z dobro knjigo ali križankami, plavanje, štanti, zabave… Morda celo poletna romanca?

Ko se tekač spomni na dopust na morju pomisli na to katere tekaške superge bo vzel s seboj, če bo na uri zmanjkalo baterije, če bo 1 majica dovolj saj se lahko posušijo čez dan itd.

Enotedenska preselitev v Izolo mi je predstavljala izziv kdaj bom laufala. Glede na to, da je šlo za ‘busines’ ‘business’ in ne ‘pleasue’ ‘pleasure’ sem vedela, da bo pomanjkanje časa ključno. Že prvo noč sem se odpravila na tek, saj nisem vedela če bom to možnost naslednjega dne imela. K sreči sem v Izoli preživela že nekaj poletij, zato sem jo kar dobro poznala. Seveda smo bili večinoma na plaži, zato so mi bile stranske cestice nekoliko neznane.

Na uri sem štart pritisnila točno ob 21:00. Takrat je bilo še nekoliko svetlo ampak že samo tekanje po ulicah, ki sem jih prvič videla me je nekoliko strašilo. V meni je bila bitka.

Kaj če ne bom našla poti nazaj? Ah ne, saj vse poti vodijo do morja. Ampak ne vem imena hotela! Pridem do plaž in tečem ob morju, pa bom našla hotel. Mladi pjani fantje? Saj tečem, bom že ušla.

Po nekaj kroženja po Izoli sem se odločila, da grem na potko ob morju. Že od malih nog ne maram poti iz Kopra proti Izoli saj se mi vedno vleče… vidim morje, kopanje pa je še vedno nemogoče.

Potka je idealna za tek… podnevi!

Edina osvetlitev so bile avtomobilske luči, ki pa so me hkrati še oslepile. Ob potki med morjem nobene ograje, če pa bi me zaneslo bi padla med skale v morje. Poleg tega me nihče ne bi videl. Tekla sem ob ograji med cesto in potko. Skratka, še več negativnih misli.

Vseeno pa ni bilo tako slabo, saj je bilo prelepo. Jasno nebo na katerem so mi mežikale zvezde, počutila pa sem se kot da tečem po zraku (saj asvalta nisem videla). Za trenutek sem se celo ustavila (kar počnem le redko med tekom) in si ogledala noč.

Po teku sem si privoščila topel tuš, da sem s sebe sprala negativne misli in dojela, da sem prvič tekla v Izoli (če odštejem organizirane treninge nekaj let nazaj in beg pred podivjanimi psi – Cujo style).

Več podrobnosti o mojih 16.94 km pa na Garmin Connect.

Avg 05

Malce sem se trudila, s časom bo verjetno boljše. :)

Tole mi je dolgo časa nazaj naredil član mojega (bivšega) foruma.

Najboljše pa smo ‘prišparali’ za konec. Uroš a.k.a. DeckoDJ1.

Moja najljubša je definitivno zadnja! <3

  1. hvala =D []
Avg 05

Zmanjkalo mi je korektorja1 in eye-linerja2, tako da je bil obisk DM-a neizbežen. Na to sem se pripravljala več dni, saj mi je edina trgovina, ki je  slabša od drogerije, trgovina v stilu Bauhaus-a.

Že ko sem vstopila v trgovino sem bila deležna pogledov, ki niso skrivali, da ne spadam sem. Po nekaj tavanja med policami sem končno našla željeno. Hitro sem se usmerila proti ‘pultom’ kjer je bil make-up.

S seboj sem imela porabljen korektor, katerega mi je prejšnjič izbrala prodajalka. Tokrat sem samo zagrabila enak proizvod in se najrajši pogreznila v tla, saj sem morala najti še eye-liner.

Glede na to, da sem si prejšnjič kupila svinčnik za ustnice, kar mi je neka gospodična prijazno povedala, sem tokrat zmedeno gledala v vse te igračke in upala, da mi primeren skoči v naročje. Na žalost to ni tako kot v vrtcu, ko ne prepoznaš svojega otročka in ti sam priteče v objem iz ‘gruče’ otrok.

Ker sem izgledala kot kupček nesreče se me je prodajalka usmilila: “Vam lahko kako pomagam?” Magične besede, ki jih ponavadi sovražim v trgovini, so se tokrat slišale čarobno. Poprosila sem jo za najcenejše eye-linerje3 in tam mi je pokazala 3 različne stile. OMG! Še med najcenejšimi so take razlike.

Na koncu bi si skoraj kupila še en svinčnik za ustnice, ker se je zaenkrat prav lepo obnesel.

Občutek, ko sem trgovino zapustila z vsemi želenimi proizvodi je bil zmagoslaven! Mogoče se pa le naučim…

  1. nekaj podobnega kot puder, samo da je težji izraz []
  2. svinčnik za oči []
  3. cena se razlikuje tudi po 7€?!? []
Avg 01

Verjetno je to opomba muslimanom na njihovih 40 devic, če ne bodo gledali pregrešnih vedeo-v.


VLC knows what you are watching!