Jul 31

Prvi mesec s toliko različnimi aktivnostmi. Poletne počitnice se obrestujejo.


Glede na to, da v drugih objavah nakladam dovolj, je lahko v tem bistvo slika.

Uživajte!

P.S.: Da ne boste rabili seštevati…

  • Tek 201.1 km
  • Kolo 89.9 km
  • Pohod 40.8 km
  • Fitnes 8:55
Jul 29
Počitnice so čas ko se šolarji (in bodoči študentje ;) ) spočijemo od napornega jutranjega vstajanja, osem-urnega delavnika v zaporu in popoldanskega učenja. No, vedno se najdejo počitniške izjeme, ki so v službi že po nekaj ur, ko jaz šele vstanem.
Vzorec dveh bodočih študentov na Pedagoški fakulteti kaže, da med počitnicami preostane veliko časa za delanje ničesar, predvsem branje in pisanje blogov. Bloger NuckinFuts mi je poslal nekaj navdiha za trenutno pisanje.


Vsekakor bi se že prej lotila nove objave, vendar je bil ves navdih razprodan. Ob tej priložnosti bi se ti še zahvalila, za tvojo velikodušnost. :D

JEDRO
Danes sta me starša prijetno presenetila. V videoteki sta si izposodila nekaj filmov ;) , dve komediji pa sta ‘šparala’, da ju gledamo skupaj. Takega povabila seveda nisem mogla odkloniti.

Že takoj na začetku smo se vsi trije glasno smejali pred televizorjem. Način govora in podnapisi nas niso mogli obdržati resne. Film se je pričel dobro, zato sem pričakovala tudi podobno nadaljevanje.


Žalostno je bilo, da čim smo ruski avdio popravili v angleškega in turške podnapise v slovenske, se je vsa zabava nehala. Očitno so moderne komedije smešne samo če jih ne razumeš. Sedaj vsaj vem, zakaj so otročkom, ki še ne berejo dovolj hitro da bi sledili podnapisom in ne razumejo angleško, vsi te nizko-proračunski filmi všeč. Zakaj so všeč moji babici pa rajši ne bom razmišljala.
Drugi film je bil boljši. Preden smo ga izklopili je trajalo kar 15 minut.

Vsekakor pa se na lestvici najslabših filmov, ki sem jih videla na prvem mestu vztrajno drži Idiocracy. Do konca sem ga videla samo zato, ker nisem mogla verjeti, da je lahko tako grozen vseh 85 min. In res ni bil… bil je samo slabši.

P.S.: Komaj čakam, da se začne poletje! :)

Jul 19
Že na poti proti Trzinu sem doživela šok, saj je radijska napovedovalka napovedala ‘muzikico’. Več mesecev sem se trudila, da sem prijateljico odvadila, da posluša ‘pesmice’, potem pa tako neumnost slišim na javnem programu. Za prevzgojo te gospodične na Radiu Hit bi zagotovo potrebovala minimalno eno leto.
Mami se je očitno zelo mudilo na obisk k ‘taščici’, zato je malce pritisnila na plin. Posledica je bila usodna za Princa, ki se je po vsej svoji dolžini zaletel v ograjo, ki mu preprečuje dostop do zadnjih sedežev. Če ga bo mami še bolj sploščila, bomo opazili ogromno podrobnost s skatom.

Po drugi strani, pa sem končno ugotovila, zakaj imajo buldogi tako potlačen gobček. Oni so v avtu obrnjeni z glavo naprej.

Nekaj minut kasneje sem že sedela v dnevni sobi in slišala babino vprašanje: “Pa kako to na internetu vidite? A to pokaže?”
Očijev odgovor ji je vlil polno zaupanja v njene računalniške sposobnosti: “Brez veze!”, mami pa se je očitno odločila, da bo ‘misijo internet’ uspešno speljala: “To je tako, kot teletekst.”
Seveda babi ni vedela, kaj to je, zato se je mami kakšno minutko ubadala z daljincem, da ga je našla: “Kaaaj? To so programi! To vidim temperaturo. To ni teletekst!”
Očijev ‘brez veze’ se sedaj kar dobro sliši, kajne?

Babi je debato spremenila v njen telefonski pogovor: “Zadnjič me je klicala neka gospa, ki je želela izvedeti nekaj stvari.”
“Anketo je delala.”
“Neeee! Ni rekla, da anketo dela.”
Če bi povedala, da gre za anketo bi ji zagotovo samo dol vrgla slušalko.

Ker babi z nami deli vsako podrobnost svojega življenja, je povedala, da si v turško kavo kapne limono. Prvič slišim za limono v kavi. Vse sorte čudakov imamo na Svetu.

Princu se pozna, da odrašča v hiši športnikov, ki skrbimo za preprečitev dehidracije. Glavo je dal na kavč, tako da mu je slina tekla nazaj v grlo. Kuža ve, da je dehidracija zelo nevarna. Pozivam tudi vas, da pijete dovolj tekočine v teh vročih dneh.

Kot vsaka ’stara baba’ mora tudi babi vedeti vse o sosedih: “Mulo je pa sam doma in nima nič kolegov na obisku.” Piflar!
“Ta kuzla,” – druga soseda – “ima pa skos enega.”
Verjetno ne bi mogla izbrati boljšega ‘tajminga’ za njen komentar o sosedinem prijatelju, ker ravno takrat sem nekaj spila. “Saj poba dobro izgleda.”
Posledica: Popluvana miza zaradi mojega smeha. “Babi, sam še povej kaj bi mu delala.”
Babi: “Jaz ne bi nič delala.”
Oči: “On bi njej delal.”
Babi: “Ampak ga pa tera. Kadar sta doma mora vedno kaj delati. Konec koncev, kdo pa ve kaj delata, saj sta sama.”
Oči: “Vdova je že dolgo.”
Babi: “En mesec.”
“Ja, saj.”
Saj mi drugače nič ne opravljamo.

Zazrla sem se v TV, ko je oči babici ponudil pomoč: “Če kaj rabiš samo povej in bom pomagal.”
Babi: “Boš ti men 2 litra vode prinesel iz trgovine?”
Oči: “Ne jaz, Urša.”

Gledala sem Princa in se mi je kar malce zamislil, ker mu je bilo tako vroče. Predlagala sem, da ga obrijemo z očijevim brivnikom.
Oči: “Ni problema. Saj jaz tvojo klinco uporabljam.”

“Atiii… Daj me nauči ‘kajle’.
“To maš ali pa nimaš.”
“Zakaj jaz nimam?”
“Ker si se po mamic vrgla.” Buuurn!

Oči je šel nabrat nekaj jabolk in ker je v stanovanju postalo dolgčas, sem mu sledila. “Ja, kar pojdi očkotu pomagati.” Po nekaj minutah je vn prišla še mami in babi smo pustili samo s Princem. Ko je oči nabral dovolj jabolk se nam je Princ zasmilil, ker je ostal sam z babi, zato smo se skupaj odpravili domov.

Jul 14
Pogovarjala sem se z ostalimi tekači in ugotovila, da se vseh zadevajo enaki problemi.

Kdo je dal tem voznicam izpit ne vem, ampak občutek imam, kot da se namerno zaletavajo vame. Divjajo pa tako zelo, da se jim je, kljub moji skromni hitrosti, praktično nemogoče izogniti. Nekako me spominjajo na kamikaze, saj so oboji na samomorilski odpravi.

Preklete mušice!

Ustavi jih lahko samo vaša prehrana. Vsako jutro pojejte strok česna in mušic čudežno ne bo več… no, vsaj v usta vam ne bodo silile, drugega pa ne obljubim.

Pridno pobijanje mušic še naprej. :)

Jul 14

Nogometne evforije je konec… za 2 leti, ker bliža se evropsko prvenstvo. Starša sta me grozno kaznovala, tako da sta mi vzela internet, zato nisem mogla pisati bloga. Bila sta jezna, ker se nisem nič učila, sedaj ko pa sem jima pojasnila, da so počitnice imam ponovno dostop do interneta.

Tekme Paragvaj : Japonska rajši ne bi pretirano omenjala. V spominu mi je ostal predvsem komentar gospoda za slovenskim mikrofonom, ki je trdil, da gledamo borbeno igro Japoncev. Sporočila bi mu samo, da dokler vn ne potegnejo samurajskih mečev, to ni še nič.

Ko je na tekmi Urugvaj : Nizozemska ob izenačenju komentator povedal, da se tekma začenja znova, so na uredništvu popolnoma pozabili rezultat nastaviti nazaj na 0:0.

Finale Španija : Nizozemska je nizozemski nogometaš Van Der Vaart zelo slabo izkoristil. Glede na to, da je njegova mama Španka bi brez težav dal zmagoviti gol… ne glede na to, katera mreža bi se zatresla.

Ugotovila pa sem, da golmani premalo izkoriščajo udobje golmanske mreže. Brez težav bi se ulegli v mrežo, z dobro knjigo v naročju, ter kukali za dogajanjem na igrišču. Ko bi se mu žoga približala bi pač knjigo odložili za minutko. Ne vem, kako lahko niso pomislili na to.

Sedaj ko je konec SP, bi ponosno predstavila lestvico prvih treh držav:

  1. Nemčija (tekma za tretje mesto se mi je zdela primernejša finalu, kot dejanski finale, zato so zame zmagovalci oni)
  2. Urugvaj (zgubili so proti Nemčiji v finalni tekmi)
  3. Severna Koreja (če so že objavili v medijih, da so z zmago Brazilije postali prvaki, so lahko vsaj tretji)

Glede napovedovalske hobotnice sem pa sestavila nekaj možnosti, kako je mogoče, da je napovedala zmagovalca bitk:

  1. Hobotnica preprosto ve. Hihi, yeah right.
  2. Lahko je hobotnica imela srečo.
  3. Goljufanje začetnih tekem (kasneje pokazali posnetek?), kasneje pa so imeli le srečo.
  4. Oseba, ki je določila v katero posodico gre boljša hrana obvlada napovedovanje rezultatov. Če je to res, sedaj samo počakamo, da izvemo kdo je stavil ogromne vsote na zmagovalce… in vedno zadel. To teorijo malce podre dejstvo, da so ljudje stavili na napovedi hobotnice. Te metode ne bom kritizirala, ker očitno se je obrestovala.

Bi pa še povedala, da se mi izraz FIFA (Federation International Football Association) ne zdi primeren. Veliko boljše bi bilo, če se imenovali FIFI -Football International Federation Intergration. Predstavljajte si, da pokličejo glavnega sodnika: “Fifi, pridi sem! Zdi se mi, da je bil prepovedani položaj.”
Na FIFO bom poslala predlog, da predebatirajo to možnost.

Don’t wory, never again. Those F******* Vuvuzelas.

Sedaj pa pojdite ven, sonček je in ne smete popoldneva preživeti v stanovanju. No, grem gledati TV.

Jul 11
Dobila sem na e-mail in sem morala deliti z vami.

  • Oliver Kahn:”Ne igramo, da bi zabili gol, temveč, da bi zmagali!”
  • Mark Viduka: “Vseeno mi je, če izgubimo vse tekme, samo da osvojimo
  • prvenstvo.”
  • David Beckham: “Definitivno sem se odločil, da bom krstil Brooklyna, samo ne
  • vem še, v kateri ver.i”
  • Mark Draper: “Želel bi si igrati v italijanski ligi, na primer v Barceloni.”
  • Gary Lineker: “Vmes ni nič – ali si dober ali pa slab. Mi smo bili nekje
  • vmes.”
  • Alan Shearer: “Nikoli nisem hotel oditi. Tu sem celo življenje, pa upam, da
  • bom tudi po tem.”
  • Mehmet Scholl: “Na dopust bom najverjetneje odpotoval nekam v južne kraje – na primer v Kanado.”
  • Mario Basler: “To sem mu povedal tudi verbalno.”
  • Udo Lattek: “Igrali so taktično zelo dobro, čeprav brez taktike.”
  • Andreas Moeler: “Moj največji problem je, da sem zelo samokritičen. Včasih tudi do sebe.”
  • Juergen Wegmann: “Najprej nas je zapustila sreča, potem pa je prišla še smola.”
  • Franz Walter jr.: “Klinsmann in jaz sva dober trio. Mislim, kvartet.”
  • Kevin Keegan: “Nemci imajo le enega igralca, ki je mlajši od 22 let, pa še ta jih ima 23.”
  • Lawrie McMenemy: ” Kadar vodiš s 4:0, ne bi smel nikoli izgubiti z 1:7.”
  • Klaus Toppmoller: “Zame je to prava sramota, da odhaja v Bayern, ampak če vprašate mene, je ravnal prav!”
  • Kevin Gallacher: “Ne spomnim se več, kdaj smo nazadnje zabili tri gole. Verjetno proti Liverpoolu, ko smo zmagali z 2:0.”
  • Franz Beckenbauer: “Obstaja samo ena možnost: zmaga, remi ali poraz”
  • Berti Vogts: “Milsim, da lahko prvouvrščeno moštvo vedno premaga vodilni klub na lestvici.”
  • Čiro Miroslav Blaževič: “Veste kaj sem jaz za Otta Barića? Ne Einstein, ampak Zweistein!”
  • Ruud Gullit: “V 99 odstotkih tekme smo bili boljši nasprotnik, preostali trije procenti so nas stali zmage.”
  • Paul Merson: “Liverpool je bil kot “mishy-mashy”. Vem, da to ni nič ne pomeni, vendar bi moralo.”

Še nekaj naših:

  • Željko Vela: “Na začetku tekme je bila temperatura visokih 33 stopinj Celzija. V drugem polčasu je prišlo do hitre ohladitve. Zdaj je temperatura 32 stopinj.”
  • Nastja Čeh: “Norvežani imajo veliko sreče, ne vem od kje. Zanima me, kje kupujejo te stvari.”
  • Edin Osmanovič: “Bili smo absolutno boljši nasprotnik v polju, priigrali smo si kar nekaj priložnosti, Koper pa nam je dal tri gole brez ene prave priložnosti.”
  • Amir Karič: “Sodnik je očitno prebral premalo knjig.”
  • Brane Oblak: “Karič ima eno napako. Preveč igra športno napoved in nikoli ne vem, za koga igra, za nas ali za koga drugega.”

Za konec pa še kategorija Cimerotič:

  • “Tujih jezikov ne obvladajo. Komunikacija je bila neznosna. Kot da bi se pogovarjal s posterji.”
  • “Rad bi pozdravil starše, predvsem mamo in očeta.”
  • “Bolelo me je koleno na nogi!”
  • “Selektorju Branetu Oblaku bi za rojstni dan zaželel srečnega in zdravega.”
  • “Moja generacija je mladost preživela na igriščih, zdaj pa so okoli igrišč ograje in mladi so v parkih s cigareti.”
  • “Ne predstavljam si življenje brez Playstationa. Moram si kupiti trojko, ampak nimam časa. Ni šans, da bi na priprave odšel brez njega, ne morem si predstavljati. Če ga ni ob meni, takoj za 30 do 40 odstotkov slabše treniram.”
Jul 04

Od mojega zadnjega obiska babice je minil teden, dva ali šest. Ups. Za izgovor mi je bila matura, ki smo jo imeli ravno na soboto, obakrat ko sta moja starša šla na obisk. Mislim, da moje odsotnosti niti ni opazila, ker sta imela s seboj Princa.

Ker smo po njenih merilih zamujali tri ure (klicala nas je že ob 11ih ampak se nihče ni javil) nas je čakala zunaj, na dvorišču. Za izgovor je dejala, da je šla ravno po pošto. Me zanima koliko ur je zunaj pobirala pošto. Da pridejo ‘tamladi je očitno vrhunec njenega tedna.

Takoj na začetku si me je ocenjujoče ogledala: “Urška, oblikovala si se.” Še preden bi lahko kakorkoli komentirala njeno opazko, me je napadla z rezultati mature. Ker kar ni želela razumeti, da rezultatov še ni, sem ji povedala da sem slovenščino pisala 5, matematiko 4… Očetov smeh je moje nakladanje k sreči zaustavil, saj sem že skoraj napovedala odlično iz fizike, ki je sploh nisem pisala.

Po njenem navdušenem aplavzu zaradi moje odlične mature je očiju začela razlagati o zdravstvenem stanju njenega prijatelja: “Marjan je v bolnici, tam ko greš iz Zaloške…”
Še preden bi podrobno opisala kje ta bolnišnica je, jo je prekinil: “Saj ne bom šel na obisk.” ampak je vseeno nadaljevala: “iz Zaloške…”
Jaz na žalost podrobnega opisa ne morem dati, saj je nisem več poslušala. Sposobnost ignoriranja njenega glasu mi pride prav tudi v šoli. Samo babici se imam zahvaliti, da lahko zaspim med poukom, saj me glasovi ne motijo.

Ker prejšnji mesec nisem imela časa, da bi jo peljala v Domžale, jo je na pokopališče in v trgovino odpeljal Andrej. Za zahvalo mu je kupila čokoladko in sladoled: “Veš kako je bil vesel. Očke so se mu kar svetile.” Babi ima novega vnučka. Naj omenim, da je star preko trideset let.

Pogleda psa: “A jé vaš pes pasjo čokolado?”
Vsi trije smo v en glas polglasno odgovorili: “Ne!”
“Ker jo imam.”
Oči ji je hitro predlagal, naj jo da kakšnemu otroku, ampak ji predlog ni bil všeč: “Če gor piše, da je pasja.”
“Saj ne znajo brati.”

Babi je nato mami povprašala po mnenju glede njenega telefona. Očitno je bilo, da se je pokvaril: “Sem se odločila, da bom Ireno povprašala ker ona vse ve.”
“Ja, ona je telefonkabl maister.”
Babi: “Ne bom pa poštarja klicala.”
Oči se je zasmejal: “Saj oni niso za to. Oni so vredu če moža ni doma, ne za telefon.”
Babi je opazko rajši preslišala: “Pa spucala sem ga.” Škoda. Sedaj je pa čist in pokvarjen.

Ne vem kako je prišlo do take tematike, ampak kar na enkrat sem slišala očeta: “Zagotovo so duhovi!”
Kaj?!? Jaz tut poslušati pogovor!
“Ima kdaj tvoj TV motnje? Kar na enkrat sneg nastane na ekranu?” Babi je pokimala.
“Te kdaj iznena zmrazi?” Tokrat je odkimala, ampak sem jo prepričala, da jo včasih res zmrazi. Takrat sva oba z očijem zakričala: “DUHOVI!” Oči ji je povedal, da je videl v dokumentarcu (Supernatural), da mora s soljo posuti vsa vrata in okna. Babi se je takoj spomnila na sosedo, ki je po vrtu stresala sol. Me zanima pri kateri sezoni so njeni vnuki.

Z očijem nama je debata stekla na nogomet in babi se je vmešala: “Jaz sem gledala samo tisto oddajo, ki je bila ključna za Slovence.”

Babi se obrne proti meni: “Gledam te. Jaz imam kopalke, dvoje. Saj bi ti bile ravno prav.” Če pozabimo na dejstvo, da ne bi vzela kopalk naj opomnim da je babi od mene manjša za 2 glavi, kilogramov pa ima približno toliko kot jaz. Nato pa je napadla še mami: “Irena, zate imam pa pajkice. Pa so lušne. Ravno prav ti bodo. Za take z okroglimi nogami so, jaz imam pa suhe. Ravno prav.” Tokrat je imela mami še bolj šokiran pogled kot jaz.
Ko je prinesla kopalke in trenirko se je oči zasmejal proti meni: “Poglej, kako lepe kopalke. Imaš lahko še lubenico s seboj, ko plavaš. Oooo, te so pa za dve lubenici.”
Babi se je pritožila: “Če nimam komu dati.”
“Kakšnemu otročku daj, saj ne ve zakaj se gre.”

Mami je bila na robu z živci (neprespana zaradi faksa in slabe volje zaradi okroglih nog): “Babi, daj malo pomisli.”
Ta je takoj ugotovila, kaj je narobe: “Ja, saj ti si bolj fina.” Oblečena je bila v črne kratke malce strgane hlače, bele nogavice in rdečo umazano majico. Fina, ja. “Fina si, ker ne maraš starih kopalk.”
Ati: “Userješ ga, pa če se še toliko trudiš. A zame nimaš pa nič? Kakšen modrček bi mi prav prišel. Sedaj telovadim in mi joškice rastejo.”

Ugotovila je, da se kopalk ne bo tako lahko znebila, zato je spremenila temo: “Kupila sem nekaj za noge…” in že je bila prekinjena: “Za briti?”
Ko je le prišla do besede, je najprej prinesla prospekt potem pa oba gela, ki ju je kupila. Na enem gelu je pisalo ‘Konjski gel’, zato je oči glasno prebral navodila: “Nežno nanesite pod konjsko kopito. Uporabno tudi okoli zadnjične odprtine, vendar previdno, da ne pride v anus.”


Ker babici naš posmeh ni bil všeč, je pritrdila, da gel deluje: “Če greš v lekarno ne veš kaj dobiš. Tukaj pa veš, ker piše.” Ker sva se z očijem še naprej smejala, je nadaljevala: “Ti se smejiš, ker ne veš. Boš videl, kaj bo ko se začnem mazati.”
To je sprožilo nov naval smeha: “Že deluje, pa se še nisi začela mazati? Kaj bo šele potem? Bomo brali v časopisu: Starejša občanka dirja po Trzinu.”

Mami se je obiska naveličala in vstala ter oznanila naš odhod. Babin standarden: “Neee! Saj ste komaj prišli.” ni deloval, zato sem se čez dve minuti že peljala proti domu z mislijo na babino galopiranje po Trzinu.