Jun 29

Osmina finala se bliža koncu, sodniki pa se obnašajo, kot da sodijo prijateljske tekme. Kmalu bo v stavnicah možno staviti tudi na sodniške napake.

Na tekmi Nemčija : Anglija so na koncu nemški nogometaši prebudili otroka v sebi. Zadnjih 20 minut so se šli pepčka z Angleži. Sami so si krivi, kaj pa niso ZDA premagali, da bi mi šli naprej. Nemčiji se zahvaljujem za ‘pay back’ v našem imenu.

Med tekmo Nizozemska : Slovaška se je komentatorjevo neznanje posebej izkazalo. Prav razočarano je izjavil, da še ni podatka o zasedenosti stadiona. Seveda ga ni, če pa še štejejo. To ni tako lahka naloga, da bi jo takoj izvršili.

Ob koncu sem slišala: “Takih dramatičnih zaključkov…” Dramatični zaključek? Ti pa še nisi veliko tekem videl, a?

Takoj na začetku tekme Brazilija : Čile je komentator pokritiziral golmanov stil oblačenja. Mislim, da bi se ta komentator strinjal z menoj, ko sem ugotovila, da bi se Forlan moral znebiti špangice.

Kasneje je sodnik zapiskal na piščalko in z odlično mimiko pokazal igralcu, ki je stal poleg njega, da je nekoga drugega vlekel za dres. Kljub temu, da sta bila 1 meter narazen, sta se sporazumevala znakovno. Očeta sem vprašala, če je ta sodnik nem: “Ja. Pa slep tudi.”

Ugotovila sem, da so vsi komentatorji najbolj navdušeni ko je ‘štanga’. Lahko bi uvedli novo pravilo, da bi bila štanga vredna 1/3 gola.
“Gooool od vratnice! Jeees! 1 in 1/3 gola za Brazilijo!”
Potem bi nas vsaj z razlogom zbudili s svojim dretjem.
Jun 27
Danes je mami kljub svetovnemu prvenstvu prišla v dnevno sobo in prižgala TV. Čeprav se zaveda, da je na drugem programu ’tisto, ko se fantje podijo za 1 žogo, namesto da bi jim jih dali več’ je preiskusila srečo tudi na SLO2. Potem pa je doživela šok. Na sporedu je bil nogomet, oči pa je sedel za računalnikom in ni na televizijski ekran niti pogledal.
“Ti si se naveličal nogometa?”
“Saj ga ni.”
“Ja, pa je. Zdele igrajo.”
“Ni toliko ura.”
Mami ga je vztajno želela prepričati, zato je oči le pogledal na ekran in se nasmehnil: “Ponovitev ZDA.”

Če bi se pogovor odvijal med mano in mami, bi zagotovo šla ‘napovedovati’ tekmo. :D
Jun 27
Mature je konec, tako da se je spremljanje nogometa ponovno ‘prijelo’ tudi pri meni. Na žalost časa ni bilo ogromno, saj me je čakala zelo pomembna naloga (ogled humoristične serije). Sedaj, ko sem si ogledala vse 3 sezone lahko na kratko pokomentiram nekaj tekem.

Na tekmi Čile : Švica v drugem krogu se je komentator rad pošalil na račun čilskega nogometaša. Ob predolgi podaji je komentiral, da bi žogo vseeno moral ujeti: “M. Gonzalez je sicer Speedy Gonzales…” Ja, ampak ne Turbo Gonzales.

Tekma Portugalska : Brazilija v tretjem krogu bi lahko bila izredno dobra, če ne bi obe ekipi že imeli osmine finala v rokavu.

Igro nam je popestril komentator, ki nam je razložil zakaj je v Braziliji nogomet tako popularen: “Zato, ker je tam največ navijačev.”
V Brazilski reprezentanci je nogometaša Grafite komentator ves čas klical ‘Grafić’. Nekdo bi mu moral povedati da, ni vsak fuzbaler ‘jugović’.

Komentator: “Mislim, da si igralci obeh ekip želijo, da bi bil sodnikov podaljšek čim krajši.” Ne samo oni, to smo si želeli tudi mi. Ko je sodnik določil podaljšek se komentator ni mogel zadržati: “Še 5 minut mučenja.”

Zadnja tekma v tretjem delu, ki je bila deležna moje pozornosti je Čile : Španija, nad katero pa komentator prav tako ni bil navdušen: “Včasih smo taki igri rekli mučenje žoge.” Danes pa takemu komentatorju pravimo mučenje poslušalcev.

Osmina finala
Med tekmo Urugvaj : Severna Koreja je komentator izjavil, da je vratar v 1. polčasu pretekel 2 km. To bi pomenilo, da je v 4 minutah pretekel 200 metrov in s tem tempom nadaljeval cel polčas. Sedaj bi vsak že rad bil tekač.

Tekma ZDA : Gana je bila še posebej napeta. Pred tekmo sem že napovedala poraz Amerike v kar nisem dvomila (treba je biti samozavesten), vprašanje je bil samo rezultat.

Naj Vas vprašam, kakšen je najboljši način za zaustaviti Američana?
S pištolo.

Malce pred koncem prvega polčasa je komentator izjavil, da menda ameriški selektor Bradley razmišlja, da bi v naslednjem polčasu poklical sina iz igre. Glede na to, da je Bradley ‘junior’ igral celo tekmo bi rekla, da se mama Bradley s tem ni strinjala in je poklicala moža. Ker se morajo po tekmi vrniti domov, je boljše da je poslušal njeno mnenje.

Mick Jagger se je nad golom ZDA izredno razveselil. Ti navijaš za Američane? Bom Rolling Stones zbrisala. Za kazen bom danes za Nemce navijala.

Ko je gol dosegla Gana je komentator opazil, da TUDI (objektivnost komentatorjev na višku) Bill Clinton ni navdušen. Močno se sprašujem, če ni Bill Clinton rasist. Popolnoma nič se ni razveselil ob golu Gane.

Ko so ponovno predvajali posnetek pred golom zaradi gneče nisem mogla opaziti nogometaša, nad katerim naj bi bil prekršek. Če ne bi bili enako oblečeni, bi jih človek lažje ločil.
Jun 21

Danes so se mi simbolično začele počitnice. Ustno spraševanje za maturo iz slovenščine (sobota) in matematike (danes) je zaključeno, jutri me čaka samo še angleščina, za kar pa se (na šok moji staršev) ne rabim učiti.

Priznam, da bom prebrala obnovi obeh knjig:
  • Catcher in the Rye
  • Curious Incident of the Dog in the Night Time
Knjigi sem prebrala nekajkrat (prvo dvakrat, drugo trikrat) ampak od takrat je minilo že kar nekaj časa.

Poleg tega, da sem si danes že izposodila dve knjigi (počitnice so in imam čas brati), začenjam še z gledanjem serije The Big Bang Theory. Me zanima, če bom zdržala, da ne bom treh sezon pogledala v enem tednu. Počitnice!

Preden sem danes vsa živčna odšla v šolo, sem se še spomnila na očala. Na žalost ne gre za sončna očala, ker se sonček skriva, ampak za tista od okolista. Saj ne, da bi jih potrebovala (premalo dioptrije) ampak z njimi zgledam pametnejša – bolj piflarka. Morda bo pa to prfoesorici prepričalo, da znam matematiko, kljub temu, da bom tiho? ;)

Škatlico od očal sem pospravila v torbo, ki je bila že nabito polna. Dala sem jo v predal, ki ga nikoli ne uporabljam. In kaj sem tam našla? :D

Vas zanima, kajne? :P
V bistvu (vam) sploh ni nič posebnega, ampak našla sem majico, ki sem jo pred pol leta iskala več mesecev. Kaj naj rečem, zelo ljuba majica mi je in prepričana sem bila, da sem jo izgubila. Danes pa se je pojavila v torbi, še vedno vsa mehka in brez napake.

Seveda sem, kljub temu da sem se ravno odpravljala v šolo, poklicala mami in ji povedala super novico. Kaj pa je ona meni sporočila? Da je zadnji izpit na faksu pisala 10! Sedaj je njena povprečna ocena 8,xx! Ne morem verjeti, kakšna visoka merila mi postavlja, za naslednje leto.

Nekaj minut do enajstih izbiram kuverto, z vprašanji. Primem eno (in je še ne vzamem v roke in odprem), ter si premislim in se prestavim za eno kuverto bolj v desno. Zakaj sem to storila ne vem, ampak to dejanje se je obrestovalo.

List št. 3:

  1. Kaj so praštevila in kriterij deljivosti z 2,3,4,5,6,9.
  2. Eksponentna funkcija.
  3. Verjetnostni račun.

Prvo vprašanje, lahko vsak srednješolec pove, da je eno najlažjih možnih.
Za drugo vprašanje je bila profesorica prepričana, da mi ne bo šlo, saj o teh stvareh še par dni nazaj nisem znala nič, zato jo je moje znanje izredno šokiralo, prav tako kot mene.
Zadnje vprašanje bi mi lahko šlo bolje, glede na to, da je to edina snov, ki sem jo v štirih letih gimnazije pisala 5, ampak sem se bolj posvečala tistim stvarem, ki sem jih pisala 1.
Skratka, ni bil polom oz. nasprotno, šlo je presenetljivo dobro. Ob tej priložnosti bi se še zahvalila včerajšnjemu ‘inštruktorju’. ;)

Danes je prav tako prispela pošta s fakultete o informacijah glede sprejemnega izpita. Malce me skrbi plavanje, saj je strožje merilo, kot sem pričakovala/slišala. Ta teden bo očitno tudi v znamenju kopalk in štoparice.


Prav tako grem v kratkem na obisk k babici, saj sprejemni izpit stane kar 80€.

P.S.: Pa še Brazilija je včeraj zmagala, Italija pa ne. :P

Jun 15

Meni osebno najljubši odlomek izmed vseh filmov, ki sem ji videla. Gre za film A Few Good Men iz leta 1992.

Kaffee: Colonel Jessep, did you order the Code Red?!
Judge:
You don’t have to answer that question–
Jessep:
I’ll answer the question. You want answers?
Kaffee:
I think I’m entitled.
Jessep:
You want answers?!
Kaffee:
I want the truth!
Jessep:
You can’t handle the truth! Son, we live in a world that has walls, and those walls have to be guarded by men with guns. Who’s gonna do it? You? You, Lieutenant Weinberg? I have a greater responsibility than you can possibly fathom! You weep for Santiago and you curse the Marines. You have that luxury. You have the luxury of not knowing what I know: that Santiago’s death, while tragic, probably saved lives. And my existence, while grotesque and incomprehensible to you, saves lives! You don’t want the truth, because deep down in places you don’t talk about at parties, you want me on that wall! You need me on that wall! We use words like “honor”, “code”, “loyalty”. We use these words as the backbone of a life spent defending something. You use them as a punchline! I have neither the time nor the inclination to explain myself to a man who rises and sleeps under the blanket of the very freedom that I provide, and then questions the manner in which I provide it! I would rather you just said “Thank you,” and went on your way. Otherwise, I suggest you pick up a weapon, and stand a post. Either way, I don’t give a damn what you think you are entitled to!
Kaffee:
Did you order the Code Red?
Jessep:
I did the job that—-
Kaffee:
Did you order the Code Red?!
Jessep:
You’re goddamn right I did!!
Jun 15

Članek je bil objavljen v glasilu ŠCRM-ja Zeleno v šolskem letu 2008/2009 ter v domžalskem Slamniku.

Ste se že kdaj vprašali, kako poteka življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju? Verjetno ne. Na srečo pa nekateri so se in tem osebam, ter njihovim družinam, poskušajo olajšati in olepšati njihov vsakdan. Leta 1963 je bila ustanovljena zveza Sožitje kot republiško društvo za pomoč duševno prizadetim. Danes je v okviru društva Sožitje vključeno že 51 lokalnih društev, ki so razpršena po celi Sloveniji.

Društvo Sožitje Mengeš pokriva občine Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Leta 2006 je praznovalo že 40-letnico. Njihov začetek sega v leto 1966.

Začelo se je kot povezovanje staršev, kasneje pa se je namen društva razširil in danes se tam odvijajo različne dejavnosti: športne, kulturne, družabne, socialne, izobraževalne in seveda tudi sprostitvene. Vse dejavnosti so razporejene tako, da se lahko osebe z motnjo v duševnem razvoju vsak dan v tednu zabavajo in učijo novih stvari.

V njihovem okviru deluje glasbena skupina Strune, ki igra na Ullvilla instrumente. To so posebni instrumenti, ki so prilagojeni osebam z motnjo v duševnem razvoju. Vse se je začelo, ko je oče želel ugoditi svojemu sinu, ki si je neskončno želel igrati na glasbilo. Ugotovil je česa je njegov otrok sposoben in njegovim zmožnostim prilagodil glasbila in note. Note so sestavljene iz barvnih krogcev zaradi katerih si je lažje zapomniti kaj se pritisne ob določenem krogcu.

Skupina Strune se dobiva vsak ponedeljek, kjer se skupaj naučijo novih pesmi in ponovijo stare. Vodi jo gospa Stanka Kač, ki izžareva neverjetno energijo in moč, ki jo daje skupini. Njihove vsakotedenske vaje so se jim odlično obrestovale. Skupaj nastopajo ob različnih dogodkih. Tudi živčnosti ne poznajo, saj so zmožni nastopati pred veliko skupino ljudi. Sama ne vem, če bi uspela nastopiti pred približno 500 dijaki. Njim je uspelo. 13. maja so nastopili za nas, dijake obeh srednjih šol Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Vsi dijaki smo z zanimanjem poslušali in včasih tudi malce zapeli ob znanih pesmih. Po vtisih ostalih poslušalcev sem ugotovila, da smo bili vsi najbolj navdušeni nad Odo radosti, evropsko himno, ki so jo zaigrali popolnoma brez napak. Lagala bi, če bi napisala, da nismo bili prevzeti nad njihovim znanjem.

Kot sem že napisala, društvo ni usmerjeno samo v eno dejavnost. Taborniki Vandrovčki uživajo ob taborjenju, petju tabornih pesmi in učenju novih veščin. Tudi ročnih spretnosti, plesa in telovadbe niso prikrajšani.

Zelo radi smučajo, zato je zima rezervirana za tek na smučeh in alpsko smučanje. Ob toplih mesecih se odpravijo na morje ali v toplice kjer uživajo ob čofotanju, potapljanju in igrah v vodi.

Celo leto se udeležujejo športnih treningov, svoje sposobnosti preizkusijo tudi na tekmovanjih. Vsako leto se udeležujejo štirih tekmovanj v okviru zimskih in letnih iger ter atletskega in plavalnega mitinga.

Včasih si vzamejo tudi dan brez napornih treningov in dejavnosti, ko se dobijo samo za zabavo. V Radomljah si v času pustovanja najamejo diskoteko Šporn, kjer plešejo v pustnih maskah. Tudi na Materinski dan in Dedka Mraza nikoli ne pozabijo. Spomladi in jeseni se organizirajo pohodi in piknik ob katerih se družijo od najmlajših in vse do najstarejših.

Seveda vsem prija pravi dopust na sončni plaži ob toplem morju. Letos se za september ali oktober načrtuje dvodnevni izlet na Boromejske otoke. V tem času bodo za vse otroke poskrbele varuhinje, starši se bodo lahko za dva dni samo sprostili na plaži in pozabili na vse skrbi.

Da pa se člani Društev Sožitje ne družijo samo z znanci s svojega okrožja se srečujejo na skupnih seminarjih. Na nekaterih seminarjih se posvetijo samo izobraževanju staršev, kjer so otroci pod budnim očesom varuhinj. Druga so izključno za osebe z motnjo v duševnem razvoju in zato se starše pusti doma. Otroci se morajo že zgodaj navaditi na malce samostojnosti, saj ne morejo biti starši vsako minuto z njimi. Da pa se starši ne počutijo preveč osamljene, so organizirana tudi izobraževanja preko Zveze Sožitje v okviru štiriletnega cikla, ki se jih udeležijo skupaj z otroci. Večina teh seminarjev traja teden dni in se odvijajo na različnih lokacijah Slovenije: Cerkno, Zreče, Rogla in Ankaran. Za same osebe z motnjo v duševnem razvoju je čez počitnice poskrbljeno tako, da se lahko vključijo v tedenske oblike vseživljenjskega učenja v obliki doživljajskih taborov, plesnih in glasbenih delavnic, računalništva, ohranjanja branja in pisanja, pohodnih taborov, šotorjenja ob Kolpi itd.

Vsakega januarja in maja Pedagoška fakulteta v Ljubljani organizira športno dopoldne. Bodoči učitelji razrednega pouka ali študentje specialne in rehabilitacijske pedagogike pod vplivom mentorja dr. Rajka Vuteja organizirajo in sestavijo nekaj nalog za Vrtiljak zabave in športa. Letošnjega maja so se študentje razrednega pouka tretjega letnika potrudili s plesom, odbojko, igrami z baloni in žogicami, ki so jih lahko izkoristili tudi kot pak za hokej. Sodelovali smo tudi gledalci. Poskrbeli so celo za slikanje na telo. Proti popoldnevu so bile na vseh prisotne rožice, sončki in priljubljene živali. Bilo je odlično glasbeno vzdušje pod okvirom slovenskih glasbenih skupin. Sladkali smo se s slastnimi dobrotami. Naučili smo se plesa imenovanega Makarena in za konec smo si lahko v spomin vzeli balone. Vsi smo dobili tudi svojo diplomo v spomin in priznanje na ta prelep dan, ko smo spoznali toliko ljudi z velikim srcem.

Za konec bi se rada zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, še posebej mag. Tatjani Novak, predsednici Društva Sožitje Mengeš, ki je pripomogla k nastanku tega članka. Veliko nadaljnjih uspehov in osebne sreče.

Glasbena skupina Strune, Društvo sožitje Mengeš

Jun 14

“Danes NE bom gledala vseh treh tekem, ampak se bom več posvetila učenju.” je bila prva misel današnjega jutra. Dopoldne sem začela z branjem knjige, ki nima nobene povezave s šolo. Nameravala sem se učiti po nekaj prebranih poglavjih.

Kar na enkrat je bila ura že 13:30 in bitka Nizozemska : Danska se je začela.

Najbolj zanimiv del tekme se mi je zdel, ko je komentator povedal, da je žena nizozemskega igralca W. Sneijder-ja prišla na obisk, da mu je pokazala svoj novi tattoo. Trener je celo dovolil 10 minutno snidenje. Ključna nogometna podatka pa manjkata: Kakšen tattoo in kje ga ima?

Med to tekmo sem prvič videla val v publiki. Nekaj časa je trajalo, da so se ga naučili izvesti.

Komentator je začel z zanimivo pripovedko, ko naj bi se nek Nizozemec po internetu norca delal iz Maročanov, vendar pa zgodbe ni dokončal. Kaj je sedaj s tem? Mene zanima!
Drugače pa pri komentatorjih pogrešam več anakdot, predvsem pa da jih dokončajo, če jih že začnejo.

Nizozemec ima žogo, teče proti golu, sam je! In… počaka na 3 Dance, da ga obkolijo, preden strelja. Očitno je ta Nizozemec zelo družabno bitje in rad v središču pozornosti.

Komentator: “Za enkrat smo lahko razočarani nad igro.” Ja, nad tvojimi komentarji tudi. Kako je ‘zajebaval’ Maročana?!?

Očitno so belemu Dancu pozabili povedati, da se med polčasom gole zamenja, saj je ‘model’ zadel v isti gol, kot so prej ciljali. Verjetno mu je bilo malce sumljivo, da je njihov golman stal pred njim ampak on se je osredotočil na svojo nalogo: Dati gol, kar je tudi uspešno izvedel.

Nizozemec Van Persie je bil sam pred Danskim golom, vendar je zgrešil za več metrov. Kaj ni mogel kakšnemu belemu podati? V ključnem trenutku je bil sebičen in poskusil sam proti golmanu.

Zakaj med karate borbami ne smemo mižati, medtem ko nogometaši med udarci z glavo lahko. Njih je očitno ravno toliko strah posledic.

Komentatorjeva izjava: “Lahko pričakujemo več truda, če bo s strani Dancev izid še vedno neugoden.” Thank you Mr. Obvious.

Ponovno je prišlo do težav zaradi Afriških ‘trobelj’. Nizozemec Persie je kljub sodnikovemu žvižgu zaradi prepovedanega položaja streljal na gol. Na srečo mu je le ta verjel, da piščalke ni slišal in se je tako izognil drugemu rumenemu kartonu. Še vedno držim pesti, da bodo ta hrup čim prej prepovedali.

Na igrišče je pritekel Danski M. Beckmann, slabša različica Davida Bechama.

Japonska : Kamerun

Jaz in geografija… Kje sploh je Kamerun?

Hitro sem zasledila, da v japonski ekipi igra Honda. Ampak med Francozi pa ni bilo nobenega Renaulta. Drugače je pa Honda zelo dober avto. Kar gol je dal.

Me zanima, če se Japonci po storjeni napaki ubijejo s samurajskim mečem, kot je pri njih v navadi. Verjetno se, zato pa imajo tako mlado reprezentanco.

Sem pa ugotovila, da japonski golman nima lepega dresa, ampak nog pa tudi ne. Estetsko je bil popolnoma zgrešen.

Med polčasom so nas popeljali v studijo, kjer sem doživela šok. Ženska je komentirala! Ne more ženska komentirati ‘fuzbala’! Kateri moški jo bo pa resno poslušal?!?


Na začetku prvega polčasa se je komentator malce razživel: “Japonski kaže zmaga. Kameron lahko kar verjetno odpišemo od mesta najboljših. Ampak ne bodimo prehitri.” Saj mi nismo! Ti si tisti, ki kalkulira.

Japonski nogometaš je izvajal direktno v živi zid. “Tokrat kazenski strel ni bil pravilno izveden.” To je bilo maščevanje. Kamerunec ga je spotaknil, ta pa ga je v glavo zadel.

Komentator: “Bomo hitro morali spremeniti mnenje da Kamerunci slabo igrajo.” Ne bomo, ti boš moral! Mi tega sploh nikoli nismo rekli. No, razen če je komentator kraljeve krvi. Ti so vedno govorili v množini, ko je šlo za njihove odločitve.
Sploh pa, če lahko igra avto, zakaj ne bi kralj komentiral?

Sredi tekme je v dnevno sobo prikorakala mami in vprašala kateri na igrišču je sodnik. Hmm… mogoče tisti, ki je drugače oblečen od ostalih in ne stoji direktno pod golom? Mogoče?

Ko je bil Japonec spotaknjen je naredil padec naprej s prevalom. To, s čimer sem se jaz več let ukvarjala na treningih karateja. Očitno vsi Japončki znajo karate.

Kamerunec je dobil rumeni karton, ki je bil identičnega odtenka kot njegov dres. Srečo imajo, da nimajo rdečih dresov.

Ker nisem želela celega dneva zapraviti pred TV-jem sem pred zadnjo tekmo opravila še svoj trening. Potem sem se nameravala iti učit, ampak me je črvičilo v želodcu, kakšno tekmo bodo igrali Italijani, glede na njihov naslov svetovnega prvaka. Tekma Italija : Paragvaj je bila zadnja tega dne.

To, da je med tekmo deževalo se mi zdi popolna potrata vode. Kaj ni tako, da v Afriki nimajo vode, potem jo pa tako stran zlivajo za nepotrebno stvar, kot je dež.

Ne morem pa verjeti, da je paragvajski predsednik razglasil dela prost dan, ker so na kvalifikacijah premagali Argentino. Mi bi tudi lahko imeli prost dan, po zmagi nad Rusijo.

Komentator se je šel malce Shakespeara: “Ali bo Italijan našel navdih? To je sedaj vprašanje.” Očitno je navdih založil, ker igra mu ni šla nič bolje.

Paragvajski Santana je grdo zgrešil gol. Hmm… drži se ti rajši kitare.

Pred izvajanjem kota pa je Paragvajec poljubil žogo, vendar je kljub temu streljal slabo. Mogoče je žoga pričakovala kaj več od njega, vsaj 2. ali 3. bazo. Odprtinico tako ima, samo če ima Paragvajec dovolj majhen šilček.


Današnja misel nogometnega dne:
Mislim, da bi več žensk spremljalo nogomet, če bi igrali vsaj v oprijetih majicah, če že ne zgoraj brez.

Jun 14

Moj članek, ki so ga objavili v letošnji astronomski reviji na srednji šoli ŠCRM. V blog sem ga skopirala, da moje maturante spomnim, da ne smemo samo ‘fuzbala’ gledati, temveč nas še čakajo ustna preverjanja.

Sem Urška, dijakinja 4. letnika gimnazije v Domžalah. Res je, prav ste prebrali. Prvi in drugi letnik sem obiskovala na gimnaziji v Kamniku. V vseh letih šolanja nisem niti enkrat pomislila, da bi se udeležila astronomskega krožka. Razlog ni bil v odporu do astronomije, temveč v neznanju iz fizike. Predvidevala sem, da se ta dva predmeta preveč povezujeta.

Splet okoliščin je pripeljal do tega, da ponovno, enkrat tedensko v ponedeljek, pridem na ŠCRM. Zanimivo naključje je, da prihajam na isti dan, kot je predviden astronomski krožek. Kamnik ponovno obiskujem predvsem zaradi družbe, zato mi je bilo popolnoma vseeno, kje se s prijatelji pogovorimo o vseh malenkostih, ki so se nam zgodile v času moje odsotnosti. Tako sem šla na astronomski krožek z bivšimi sošolci in ostalimi prijatelji.

Glede na to, da sem postala kar redna gostja, sem se odločila, da tudi jaz napišem članek za revijo. Profesor mi je predlagal, naj napišem kaj o Ustvarjalnem astronomskem društvu. Nekaj malega sem res že začela, dokler nisem pomislila, da ste prepametni za to, da iz interneta poberem podatke in spremenim povedi. Rajši sem napisala svojo izkušnjo s krožkom.

Že prvi ponedeljek smo šli na streho šole. V prvih dveh letih srednje šole nisem izvedela, da je izhod na streho sploh možen. Ne vem, zakaj nam taka zanimiva dejstva profesorji vedno zamolčijo.

Stojim na strehi in zmrzujem v kratkem krilcu, ker mi seveda niso povedali, da bomo šli ven. Pogledam v nebo in vidim polno oblakov, ter eno malo zvezdico. V naslednjih petnajstih minutah so naši močni fantje postavili kar 5 teleskopov. Saj bi vam opisala kateri teleskopi so bili, ampak za take informacije rajši prelistajte revijo in preberite ostale članke.

Pogledam zvezdico od bližje in ne boste verjeli, kaj vidim. Ta mala zvezdica sploh ni bila zvezda, temveč planet Jupiter. Videla sem celo njegov obroč. Morda se vam zdi to nezanimivo, ampak ne morete si predstavljati šoka, ko ugotoviš kakšno napako si naredil zaradi tipičnega predvidevanja.

Naslednji ponedeljek sem ravnala pametno. Oblekla sem tople hlače in pulover. Pozabila nisem niti na jakno. Bila sem polno pripravljena na novo odkrivanje »zvezdic« okoli nas. Seveda je deževalo, zato smo bili v učilnici. Rajši ne bom napisala, kako sem bila oblečena tretjič, ko smo bili zunaj.

Najprej sem mislila, da bo astronomija v učilnici polom. Predvidevala sem, da se bodo »fizkarji« pogovarjali svoje, meni pa bo dolgčas. Moja predvidevanja so se izkazala za popolnoma napačna. Na koncu sem celo jaz sodelovala v pogovoru. Profesor vam lahko pove, da sem imela kar nekaj zelo pametnih vprašanj. Kakšen delček odgovorov je celo ostal v moji glavi.

Vsake ure krožka vam ne bom opisovala, saj ne more biti pol revije samo moj članek. Krožek si lahko greste ogledat sami vsak ponedeljek ob 19. uri. Ne smem pa pozabiti omenit večera, ko sem astronomski krožek preživela na prenosnem računalniku in se zabavala na Messengerju in spletni strani Facebook. To ne pomeni, da nisem poslušala debat, ki so se odvijale poleg mene, saj so bile takrat še posebej zanimive. To zanimivost sem omenila, ker mislim, da je to edini krožek (poleg računalniškega), kjer prenosnik ni prepovedan.

Tega članka nisem napisala za propagando krožka ali drugih osebnih razlogov. Gre le za moja izkušnjo, ki sem jo želela deliti z vami. Naučila sem se pomembne lekcije. Nikoli ne sodi ničesar, preden se o tem ne prepričaš na lastne oči.

Jun 13

Današnji dan je bil polno v znamenju nogometa. Slovenski zmagi je sledila borba Srbija : Gana.

Tekma se je začela lepo, vendar pa bi poudarila, da prebivalci Gane s sončenjem malce pretiravajo.

Komentator: “Krasić. Nogometaš, ki ga boste z lahkoto prepoznali.” Zakaj? Ker mu na dresu piše Krasić? Ja, ko ga bodo v rit pokazali bomo že vedeli kdo je.

Ne zdi se mi pa pravično, da imajo nogometaši Gane lahko opremo za ragbi. Skoraj vsi njihovi igralci so bili ravno tako ‘nabildani’. Bogi suhcani Srbi.

Moram pa priznati, da se mi zdi reprezentanca Gane do sedaj najlepša. Na svoje bele zobke in črno kožo so oblekli bele drese. Izjemno estetsko.

Hans Serpei, igralec Gane, mi je kar nekaj minut povzročal preglavice, preden sem se spomnila na kaj oz. koga me njegov priimek spominja. Če vam pa tole ni simpatičen kuža, pa res ne vem.

Srb strelja proti golu. “To je bil nevaren strel.” Žoga je letela daleč od gola, vendar zelo blizu živega zidu. Res je, nevaren strel, da kakšnega črnca zadane v glavo.

Srbi so imeli v Beogradu priprave na SP. S Kamerunom so igrali prijateljsko tekmo. Verjetno so se morali na barvo navaditi.
Nobena ekipa pa ni imela priprav s čebelnjakom na glavi. Na zvočne priprave so vsi pozabili.

Razmišljala sem, da če bi bilo na igrišču skritih nekaj bananinih olupkov, bi to malce popestrilo tekme. Med marsikatero tekmo bi ostalo več budnih.

Igralec Gane, A. Annan se mi je zdel zanimiv. Pet črk v priimku, od tega trije n-ji in 2 a-ja. Zanimiv nogometaš.

Komentator: “Za enkrat kaže na neodločen rezultat, seveda pa v nogometu…” … vsak gol lahko spremeni situacijo.

Celo tekmo ko sem gledala Srbe v napadu mi je pasalo nekaj sladkega, pa nisem vedela zakaj. Na koncu pa sem le ugotovila, da gre za prikrito reklamo… MILKE!

Zadnja tekma današnjega dne Nemčija : Avstralija je bila prava paša za oči. Nemci so se na igrišču zabavali, tako dobro so uigrani. Po novem moji favoriti in jim privoščim drugo mesto. Slovenci bomo tako prvi, kajne? ;)

Glede na to, da imam letos maturo (tudi) iz matematike, bi verjetno morala znati izračunati tako nalogo: Kakšna je možnost, da v prvem polčasu oseba dvakrat zapusti prostor (kjer je TV) za minutko in je obakrat takrat gol? Očitno ogromna, ker sem morala kar dvakrat TEČI v dnevno sobo, da sem videla posnetek gola.

Prav tako sem se naučila novega pravila: pasivni ofsajd. Kdorkoli je ženski poskušal razložiti pravila ofsajda (ko v baru premikaš kozarce in pepelnike), naj poskuša še s tem. To pa je potrebna potrpežljivost.

Deset minut tekme pa sem posvečala nemškemu trenerju. Ves čas sem razmišljala, na katerega igralca me spominja, potem pa sem se spomnila na…

Braneta Kastelica.

Jun 13

Alžirija : SLOVENIJA 0:1

Slovenija je po prvem krogu v skupini C na prvem mestu! Bravo fantje! :D