Nov 13

Prvo tekaško uro sem dobila za darilo ob koncu osnovne šole. Polar rs200.

Za moje potrebe je bila super. Dodatno me je motivirala, saj sem vedela koliko časa potrebujem za določene proge. Na žalost nisem vedela dolžine prog, sem pa lahko gledala izboljšanja. Zapisovala sem si vse možne podatke (proga, čas, max utrip, povprečen utrip, kcal). Priznam… nora sem na statistiko.

Ko si je oči kupil Garmina 305 sem bila presrečna.

Poslala sem ga na proge, da mi je izmeril njihovo dolžino. Polovico jih je seveda pokritiziral (slaba podlaga, preveč prometa, šla sem po bližnjici itd.) ampak to mi je bilo pa res vseeno. Ko sem vedela dolžine prog sem dobila ponoven zagon za treniranje. V exelovi tabeli z treningi sem dodala še stolpec km in povprečna hitrost.

Starši so me približno 3 mesece nazaj vprašali, če želim novo uro. Glede na to, da je moj Polarček še vedno delal sem rekla, da ne. Proge mi je izmeril oči, več pa tako nisem potrebovala. Na skrivaj pa seveda nič ne bi imela proti temu, da bi si proge lahko izmerila sama. Tako sem bila priklenjena na ena in iste poti, če bi imela moja ura GPS pa bi lahko kadarkoli zavila drugam. Stroški za izpolnjevanje te želje so se mi pač zdeli previsoki.

Po Ljubljanskem maratonu pa je padla odločitev: “Dobiš uro z GPS-om!” Wau! Super! Zakon! D-best!

Potrebno se je bilo odločiti katero uro mi bosta starša kupila. Glede na to, da se oči verjetno bolje spozna na ure, sem odločitev prepustila njemu. Neko popoldne pa me je poklical: “Garmin 305 ali pa 405.” Tako sem se morala odločati med cenejšo, vendar večjo in dražjo ter bolj estetsko uro. Povedala sem, da bi imela rajši 405, ampak bom tudi z 305 zadovoljna. Nekaj dni o uri ni bilo več debate, dokler nisva z očijem zasledila super ponudbe.

Garmina 405 sva kupila v petek, dan pred prireditvijo Sladkih6.

To je pomenilo, da sem petek zvečer preživela pred navodili za uro. Ooooo je trajalo, da sem usposobila brezžično povezavo med računalnikom in uro. Takrat me je oči zafrkaval, da če bi vzela 305 teh težav ne bi imela, saj on že ve kako se uro uporablja. Jah… 405 je lepša.

Ker me je najbolj skrbelo, da ure do naslednjega dne ne bom znala usposobiti, nisem bila zaradi tekme niti malo živčna. Vem, da drugače bi me 6 ur teka zelo skrbelo

Ko sva se z uro tako-tako uskladili sem spakirala za sobot in zraven vrgla še navodila. Predvidevala sem, da bom navodila prebrala na poti na Sladki Vrh. Nisem pa računala na to, da bom celo pot nestrpna, ker sva z mami šli od doma kasneje kot načrtovano. Pol ure sem jo čakala! Pol ure! Saj zamudili nisva. Prišli sva 20 minut pred štartom. Ampak jaz bi pa vseeno rajši prišla okoli 9ih. Imela sem ravno dovolj časa, da sem mami “poturila” staro uro in jo naučila kje se vklopi štoparico. Nekako nisem imela zaupanja, da sem vse nastavitve pravilno naštimala.

Ko stojimo na štartu vklopim GPS in sateliti se začnejo iskati. Trajalo je in trajalo. Meni se je verjetno zdelo še dlje kot je v resnici, saj je bilo do štarta le še nekaj minut. Nato pa se spomnim! Kje se vklopi štoparico?!? ŠOK! Kaj narediti? Navodila so bila v avtu in nemogoče bi bilo priti tja in nazaj še pred štartom. Na srečo mi v glavo šine moja rešilna bilka. Uroš ima enako uro! V gužvi stotih ljudi sem ga našla v manj kot 3 sekundah!

Bilo je še ravno dovolj časa, da mi je razložil osnovne funkcije, ki se jih uporablja med tekom. HVALA!

Štart! Proga je bila dolga 1,035 km… na uro sem gledala 2 kroga in ugotavljala če je vse pravilno naštimano. Izkazalo se je, da sem imela naštimano na odštevanju in sicer 15 minut. Ne me spraševat, kako mi je v tistih dveh km uspelo priti na štoparico. Ostale nastavitve so bile v redu. Razen razdalja, ki sem si jo rajši naštimala v inčih. Kdo pa še hoče imeti kilometre… to je dolgočasno, ker potem dejansko veš, koliko si pretekel.

Pa se prestavimo za 6 ur in 15 minut naprej – garderoba. Pride gospodična z Garminom 405 (zelenim) in shrani svoj tek. Kaj? A ga je treba shrant??? Khm… Ponovno, hvala za pomoč.

Kaj pa danes? Minil je en teden od nakupa, torej bi po vseh pravilih morala znati use nastavitve. Ja… right. Ne znam usposobiti programa Garmin Training Center. Menda računalnik ure ne zazna, čeprav Garmin ANT Agent dobro ve, da je ob računalniku urska405 – tako sem ga poimenovala. Še vedno pojma nimam kaj je z zemljevidom. Garmin 305 ima možnost med tekom pogledati svoje sledi. Jaz tega pri 405 še nisem našla.

Je pa super, ker lahko vsake 10 sekund pogledam kako hitro tečem (sedaj se je res težko zadržat, da ne pospešujem) in koliko sem pretekla. Da ne omenjam tega, da stalnih prog ne poznam več. Veliko bolj zanimivo se je na križišču odločati kam naprej. Še bolj zabavno pa je obračanje, ko prideš v slepo ulico. Garmin Connect je pa zakon! Progo dejansko vidiš. Še celo pozna se, kje sem zalutala v slepo ulico, čeprav sem bila tam samo cca. 5-6 metrov. Sem ekstra zadovoljna in komaj čakam, da se grem spet lahko izgubljati po Domžalskih ulicah!

P.S.: Kdor hodi na SŠ Domžale. naša redna proga “Do Bernardija” je dolga 3,84 km. Ko bojo delavci nehali delati po potki, bo dolga 3,82 km. Za fante je merilo (za odlično oceno) 20 min, dekleta pa 25. Komur se zdi premalo časa… še vedno so tam grmovja, kamor se da skriti.